Če toženec ne pride na pripravljalni narok do konca naroka, ali če ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, kadar pripravljalnega naroka ni bilo, ali če pride na ta narok, pa se noče spustiti v obravnavanje, ali če odide s teh narokov, ne da bi oporekal tožbenemu zahtevku, se izda sodba, s katero se ugodi tožbenemu zahtevku (sodba zaradi izostanka), če so izpolnjeni tile pogoji:
Čeprav so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, pa sodišče ne izda sodbe zaradi izostanka, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena).
Izdaja sodbe zaradi izostanka se odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz drugega odstavka tega člena poprej preskrbijo sporočila.
Če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, tožba pa na naroku ni bila spremenjena, izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne.
Izdaja sodbe zaradi izostanka se lahko odloži tudi tedaj, če ni dokazov, da je bil toženec v redu povabljen, ni pa dvoma, da mu je bilo vabilo poslano. V tem primeru določi predsednik senata rok, ki ne sme biti za vročanje v državi daljši kot trideset dni, za vročanje v tujini pa ne daljši kot šest mesecev, da se dožene, ali je bil toženec v redu povabljen. Če se v tem roku ugotovi, da je bil v redu povabljen, izda predsednik senata sodbo zaradi izostanka.
Zoper sodno odločbo, s katero se zavrne predlog tožnika, naj se izda sodba zaradi izostanka, je dovoljena posebna pritožba.
V primerih iz tretjega in petega odstavka tega člena lahko izda sodišče sodbo zaradi izostanka brez zaslišanja strank.