Zvezni javni tožilec lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti v roku treh mesecev.
Rok iz prvega odstavka tega člena se šteje:
Zvezni javni tožilec ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti pred iztekom roka za vložitev revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti iz 401. člena tega zakona; če sta bili ti pravni sredstvi vloženi, pa ne more vložiti zahteve, preden pristojno sodišče ne odloči o njih.
Če pristojni javni tožilec v republiki oziroma avtonomni pokrajini izjavi, da ne bo vložil zahteve za varstvo zakonitosti, jo lahko vloži zvezni javni tožilec ne glede na tretji odstavek tega člena po izteku rokov, v katerih bi bile lahko vložile revizijo stranke; če revizija ni dovoljena, pa lahko vloži zahtevo od dneva, ki je naveden v drugem odstavku 401. člena tega zakona.
V primeru iz četrtega odstavka tega člena mora zvezni javni tožilec zahtevi za varstvo zakonitosti priložiti izjavo pristojnega javnega tožilca v republiki oziroma avtonomni pokrajini, da on ne bo vložil zahteve za varstvo zakonitosti.
Dokler Zvezno sodišče ne odloči, lahko zvezni javni tožilec umakne vloženo zahtevo.