50d4a538-08cc-47cb-88e4-554957839054

Legalizacija je pridobitev gradbenega dovoljenja za nelegalno ali neskladno gradnjo objektov, obravnavanih s tem OPPN, skladno z določili tega odloka.

Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, kjer je umeščena posamezna obravnavana neskladna oziroma nelegalna gradnja s spremljajočimi ureditvami. Po obliki in velikosti je enaka stavbnemu zemljišču, ki je z OPN določeno v okviru posamezne podrobne namenske rabe: Av, Ask, Asp, SK oziroma SKg.

Ureditvena enota (v nadaljevanju tudi UE) je območje, ki poleg gradbene parcele v posameznih primerih vključuje tudi dele parcel zaradi vplivov (posegov, odmikov ipd.) na sosednja zemljišča.

Osnovni objekt je glavna stavba znotraj gradbene parcele, in sicer:

Osnovni objekti so lahko manj zahtevni ali nezahtevni skladno z določili o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.

Ostali objekti so pomožni objekti (v nadaljevanju PO) za spravilo strojev, orodja, pridelka oziroma drugo, ki funkcionalno dopolnjujejo namembnost osnovnega objekta, ter oporni zidovi, potrebni zaradi funkcionalnejše ureditve zunanjih površin ob objektu (parkiranje ipd.) in/ali premagovanja višinske razlike v terenu ter kot agromelioracijski ukrep za izboljšanje pogojev kmetijske pridelave oziroma funkcionalne izrabe zemljiškega posestva. Pomožni objekti so lahko manj zahtevni, nezahtevni ali enostavni skladno z določili o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.

Zazidana površina je tlorisna projekcija zunanjih dimenzij objekta na zemljišče. V zazidano površino se ne šteje balkonov, napuščev, nadstreškov nad vhodom, zunanjih stopnišč in podobnih gradbenih elementov. V zazidano površino se ne štejejo tudi deli objektov, ki ne segajo nad površino zemljišča.

Odmik objekta od parcelne meje je najkrajša razdalja med zazidano površino in parcelno mejo sosednjega zemljišča. Za zadosten odmik se šteje odmik, ki znaša najmanj 2,5 m pri zidanici in vinski kleti, stanovanjski stavbi ter kmetijskem gospodarskem poslopju v vinogradniških območjih; najmanj 4,0 m pri stanovanjski stavbi, kmetijsko gospodarskem poslopju in gospodarskem objektu v vasi; najmanj 2,0 m pri pomožnih (enostavnih in nezahtevnih) objektih in najmanj 0,60 m pri opornih zidovih višine več od 1,5 m. Oporni zidovi do višine 1,5 m so lahko postavljeni na meji gradbene oziroma lastniške parcele. Manjši odmiki od mej sosednjih zemljišč so dopustni pri objektih, ki so opredeljeni v 19., 20. in 21. členu tega odloka, pri čemer v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja ni potrebno soglasje lastnikov sosednjih parcel. Vse objekte, ki so predmet OPPN, je možno legalizirati tudi z 0,0m odmika od stavbnega zemljišča, pri čemer pa lahko objekti, ki so opredeljeni v 16. členu, minimalno posežejo tudi na osnovno namensko rabo.

Za pritlični enoetažni objekt se šteje objekt, katerega streha je hkrati strop nad prostorom in tudi, ko ima objekt nad pritličjem ploščo oziroma strop, ki ga deli od neizkoriščenega podstrešja. Za neizkoriščeno podstrešje se šteje prostor nad pritličjem neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho. V strmem terenu, ko je objekt pretežno vkopan, le-ta predstavlja klet.

Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje.

Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.