TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožba zoper odločbo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje številka 60340/77/2022/29 z dne 2. 3. 2023, se zavrže.

2. V preostalem delu se tožbi ugodi. Dopolnilno odločbo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje številka 60340/77/2022/32 z dne 31. 8. 2023 se odpravi ter se v tem delu zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

3. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

   Prizadeta stranka A. A. sam nosi stroške tega postopka.

Odločba z 2. 3. 2023, ki jo je tožnica brez dvoma prejela 16. 3. 2023, je dokončni upravni akt, ki bi se lahko samostojno izpodbijal pred tem sodiščem. S to odločbo je namreč tožena stranka spremenila Odločbo Zavoda in odločila o upravičenju mladoletne B. B. do brezplačne oskrbe v CUDV D. in CUDV E. Če se tožnica s to odločbo ni strinjala, bi morala zoper njo pravočasno (t. j. pred iztekom 30-dnevnega prekluzivnega roka oziroma najkasneje do 17. 4. 2023) vložiti tožbo pred tem sodiščem. K takšnemu postopanju jo je pravilno napotila tudi tožena stranka v pouku o pravnem sredstvu v Odločbi z 2. 3. 2023, ki pa mu tožnica (pravočasno) ni sledila, saj je tožbo vložila šele 27. 10. 2023.

Dopolnilna odločba časovno gledano sledi predhodni izdaji druge odločbe, vsebinsko gledano pa se z njo odloči o vprašanjih, o katerih v že izdanih odločbah ni bilo odločeno, pa bi moralo biti. Določba 220. člena ZUP je torej podlaga za izdajo samostojne odločbe, s katero se odloči o še nerešenem zahtevku ali delu zahtevka tako, da je izrek te odločbe sam po sebi izvršljiv.

Pritožbo bi tožnici toženka morala vročiti v odgovor in ji določiti rok, v katerem bi se lahko seznanila s pritožbenimi razlogi in nanje odgovorila. S tem bi tožena stranka poskrbela, da bi bilo spoštovano načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Sodišče Dopolnilne odločbe ne more preizkusiti.