51b80777-fa49-49b2-9ecb-46398be73388

Sodišče, ki vodi postopek, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: prvotno sodišče), in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, se v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih. Po pravnomočnosti navedenega sklepa odstopi prvotno sodišče zadevo pristojnemu sodišču po tem zakonu. Če tožba vsebuje več zahtevkov in se je prvotno sodišče v skladu s tem zakonom izreklo za nepristojno le za nekatere, pošlje prvotno sodišče pristojnemu sodišču kopijo tožbe, samo pa nadaljuje odločanje o zahtevkih, za katere je pristojno.

Če je zoper sklep iz prejšnjega odstavka vložena pritožba, prvotno sodišče o pritožbi odloči prednostno.

Po pravnomočnosti sklepa iz prvega odstavka tega člena in do poteka roka iz 29. člena tega zakona, ki se nanaša na vložitev tožbe iz 27. člena tega zakona, lahko tožnik spremeni tožbo v skladu s 27. členom tega zakona, za kar ni potrebna privolitev tožene stranke.

Če tožnik v skladu s prejšnjim odstavkom zmanjša tožbeni zahtevek po višini in je sodna taksa že plačana, je upravičen do vračila sodne takse v znesku, ki presega sodno takso, ki se odmeri v postopku v skladu s tem zakonom.

Če prvotno sodišče po pravnomočnosti sklepa iz prvega odstavka tega člena nadaljuje odločanje o zahtevkih, za katere je pristojno, lahko tožnik v roku, ki ga določi prvotno sodišče, spremeni tožbo, za kar ni potrebna privolitev tožene stranke.

Če je oseba, ki je vložila samostojno tožbo, vključena v postopek na podlagi kolektivne odškodninske tožbe v skladu z določbami 28. člena tega zakona, se postopek s samostojno tožbo ustavi.

Tožnik je v primeru, ko mu je na podlagi tega zakona dosojena odškodnina, upravičen tudi do povračila vseh stroškov v zvezi s tožbo, vloženo pred uveljavitvijo tega zakona.