Nalaganje dokumenta...
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Lada v Šempetru pri Gorici
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 18-684/2009, stran 2409 DATUM OBJAVE: 9.3.2009
VELJAVNOST: od 24.3.2009 / UPORABA: od 24.3.2009
RS 18-684/2009
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 24.3.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
684. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Lada v Šempetru pri Gorici
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 14. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05 in 132/06) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 23. seji dne 5. februarja 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Lada v Šempetru pri Gorici
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Lada v Šempetru pri Gorici
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za OPPN)
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Šempeter - Vrtojba za obdobje 1986–2000 z usmeritvami prostorskega razvoja občine do leta 2020 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Šempeter - Vrtojba za obdobje 1986–1990, dopolnitve 2002 in 2008 (Uradne objave v časopisu »OKO« št. 11/2002, Uradni list RS, št. 97/08) sprejme občinski podrobni prostorski načrt Lada v Šempetru pri Gorici (v nadaljevanju OPPN). OPPN je izdelal Projekt d.d. Nova Gorica pod številko 8585.
2. člen
(vsebina odloka)
(1)
Ta odlok določa vsebino OPPN, obseg ureditvenega območja, namembnost območja, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev za gospodarsko javno infrastrukturo, parcelacijo, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe ter velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(2)
Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, ki je na vpogled v prostorih Občine Šempeter - Vrtojba.
3. člen
(vsebina OPPN)
Podrobni prostorski načrt vsebuje:
A)
Odlok o OPPN
B)
Besedilo OPPN
1.
Opis prostorske ureditve
2.
Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1
Vplivi in povezave s sosednjimi območji
2.2
Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
2.2.1
Namembnost posegov
2.2.2
Lega objektov
2.2.3
Velikost objektov
2.3
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1
Namembnost objektov
2.3.2
Postavitev objektov
2.3.3
Maksimalni tlorisni gabariti, maksimalna oziroma minimalna etažnost objektov in tolerance
2.3.4
Oblikovanje objektov
2.3.5
Geološko – geotehnični pogoji
2.3.6
Zunanja ureditev
2.3.7
Zasaditev
2.3.8
Faktorji
2.4
Krajinsko oblikovanje
3.
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1
Cestno prometna ureditev
3.2
Kanalizacija in odvodnja
3.3
Vodooskrba
3.4
Elektroenergetske naprave in telekomunikacijski vodi
3.4.1
Transformacija TP
3.4.2
SN vod
3.4.3
NN omrežje
3.4.4
Javna razsvetljava
3.4.5
Telekomunikacijsko omrežje
3.4.6
Omrežje sistema KaTV
3.4.7
Plinovodno omrežje
4.
Rešitve in ukrepi za celotno ohranjanje kulturne in naravne dediščine
5.
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
6.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
7.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta
8.
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih oblikovalskih in tehničnih rešitev
8.1.
Maksimalni tlorisni gabariti, maksimalna oziroma minimalna etažnost objektov in tolerance
8.2
Parcelacija
9.
Usmeritev za določitev meril po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
10.
Ocena stroškov izvedbe infrastrukturne opreme
C)
Kartografski del
1.
Izseki iz kartografske dokumentacije prostorskih sestavin planskih aktov Občine Šempeter - Vrtojba
2.
Obstoječe stanje s parcelnim stanjem
3.
Ureditvena situacija
4.
Ureditvena situacija – klet
5.
Gospodarska javna infrastruktura
6.
Gospodarska javna infrastruktura – širše območje
7.
Predlog parcelacije
D)
Priloge:
1.
Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavo območja
2.
Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
3.
Smernice in mnenja
4.
Strokovne podlage o vplivih načrtovane prostorske ureditve na okolje.
4. člen
(obseg ureditvenega območja)
Območje OPPN Lada meri cca 4.0 ha v katastrski občini Šempeter. Na zahodu predstavlja mejo šempetrska obvoznica – državna cesta G2–103, na severu greben griča ob kmetijski šoli, na vzhodu rob pobočja s parcelnimi mejami in podpornim zidom na jugu Cvetlična ulica. Ureditveno območje obsega zemljišča oziroma dele zemljišč v k.o. Šempeter s parc. št.: 127/1, 127/2, 127/3, 127/4, 127/5, 128/1, 128/2, 128/3, 129, 130, 131/1, 131/3, 131/4, 131/6, 133/1, 133/2, 133/3, 133/4, 134, 135/1, 136, 138, 139, 208, 209, 213/1, 214/2, 137, 135/2, 126/5.
II. NAMEMBNOST OBMOČJA
5. člen
Območje je namenjeno stanovanjski soseski za gradnjo večstanovanjskih blokov, vrstnih hiš, stanovanjskih hiš, poslovnega objekta, prometnih površin s pločniki, podzemnih garaž in parkirnih mest. Med objekti zelenice, pešpoti, zasaditve z drevesi, otroško igrišče in ustrezna komunalna oprema z navezavo na primarne naprave izven območja OPPN.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
Območje OPPN Lada je umeščeno ob koridor obvoznice in železniške proge, med poraščeno pobočje Podmarka s posameznimi stanovanjskimi hišami, od srednje kmetijske šole je ločeno z naravnim grebenom.
Ob obvoznici je na območju pozidave predviden bencinski servis. S širšim prostorom Šempetra in Podmarka se območje povezuje z lokalnimi cestami in na obvoznico z obstoječim križiščem.
Omejen in zaključen prostor soseske nima negativnih vplivov na urbane in krajinske strukture na širšem območju.
Za izvedbo načrtovane ureditve so potrebni priključki na javno gospodarsko infrastrukturo, ki sega tudi izven območja OPPN.
Vplivno območje v času gradnje in v času obratovanja ne bo segalo izven območja urejanja na sosednje nepremičnine.
7. člen
(rešitve načrtovanih objektov)
(1)
Maksimalni tlorisni gabariti, maksimalna oziroma minimalna etažnost objektov
-
stanovanjski blok (K, ME+P+2), maksimalni tlorisni gabariti 36.90 m x 16.40 m z balkoni na zahodni fasadi maksimalne širine 2.5 m, na vzhodni fasadi maksimalne širine 2.1 m. Višina bloka 9.05 m, možno odstopanje do +0.5 m.,
-
stanovanjska bloka na vzhodni strani območja (K, ME+P+2) maksimalni tlorisni gabariti 36.90 m x 11.50 m z balkoni na zahodni strani max. širine 2.5 m. Višina bloka 9.05 m nad pritličjem (na koti 101.55 m n.m.).
-
vrstne hiše (P+1, P+2), maksimalna tlorisna velikost objektov 5.85 m x 11.5 m, višina višjih (P+2) objektov je 9.05 m, možna odstopanja do +0.5 m,
-
samostojne stanovanjske hiše (P+2+M), maksimalni gabariti objekta 24.20 m x 7.25 m, pri čemer osnovna dolžina objekta ne sme biti manjša od 23.70 m, osnovna širina objekta pa ne manjša od 6.75 m,
-
poslovni objekt: za nižji del (K+P) maksimalni tlorisni gabariti objekta 9.90 m – 13.45 m x 58.30 m, za višji del (K, P+3) maksimalni tlorisni gabariti 9.90 m x 18.10 m. Višina višjega dela objekta do K+P+3 oziroma do 15,50 m,
-
črpališče in transformatorska postaja sta tipske izvedbe ob poslovnem objektu ali samostojno.
(2)
Oblikovanje objektov
Stanovanjski bloki, vrstne hiše, stanovanjske hiše in poslovni objekti bodo oblikovani sodobno po enotnih projektih za vsako skupino objektov posebej. Vsi objekti z ravnimi strehami brez atike, z zidanimi stenami ali z montažnimi polnili, dnevni prostori s steklenimi stenami, ostala okna do tal. Balkoni – logie po vsej dolžini fasade, ograje lahke montažne (steklo). Stanovanja v pritličju brez zaprtih atrijev, shrambe v medetaži s polnimi stenami. Pretežni del stanovanj se v zadnjih dveh blokih na vzhodni strani se predvidi kot dvostransko orientirana stanovanja, vsaj eno tako stanovanje se predvidi tudi v najvišji etaži ostalih blokov. Pri samostojnih hišah oblikovanje volumnov sledi padcem terena.
Garaže stanovanjskih blokov vkopane, zasute z zemljo, ki na posameznih delih omogoča zasaditev dreves. Garaže pri stanovanjskih hišah delno vkopane z zeleno streho.
Poslovni objekt iz dveh stavbnih mas z ravno streho, vzhodna fasada pritličja pretežno v steklu, ostale fasade v rastru stekla in polne (montažne) stene.
Objekt TP in črpališča tipski objekti ali prilagojeni arhitekturi poslovnega objekta.
(3)
Zunanja ureditev
Vse prometne površine in pešpoti tlakovane, površine za urgentna vozila ustrezno utrjene, dovozne rampe med stanovanjskimi bloki ustreznega naklona. Ceste v strmem terenu s podpornimi zidovi ali v primernem naravnem naklonu za ozelenitev.
Zračniki iz garaž oblikovani kot elementi zunanje ureditve. Na severni strani območja sprehajalna pot za dostop do skupne zelene površine.
(4)
Zasaditev
Proste površine med objekti in tlakovanimi površinami so zelene, zasajene z »uporabnimi« drevesi in nizkimi pokrivnimi rastlinami.
Ob dovozni cesti zasaditev ob obvoznici z nizkimi pokrovnicami, zgoščanje drevesne zasaditve vzdolž brežine, ki deli večstanovanjsko in enodružinsko pozidavo.
Po robovih kompleksa in površinah, ki niso podkletene je potrebno predvideti zasaditev že formiranih dreves visokodrevesnega rastja.
(5)
Parkiranje
Število predvidenih parkirnih in garažnih mest ne sme znašati manj kot z izračunom po naslednjih normativih:
-
za stanovanjske hiše z enim stanovanjem in vrstne hiše: 3 PM,
-
za stanovanjske hiše z več stanovanji: 2 PM/stanovanje;
pri stanovanjskih blokih
-
za stanovanje do 35 m2 koristne stanovanjske površine 1 PM,
-
za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 koristne stanovanjske površine 1, 5PM,
-
za stanovanje od 61 m2 do 100 m2 koristne stanovanjske površine 2 PM,
-
za stanovanje nad 100 m2 koristne stanovanjske površine 3 PM, pri čemer mora znašati najmanjše skupno število parkirnih mest za celotni večstanovanjski objekt 2 PM na stanovanje,
-
za večstanovanjske objekte je potrebno na gradbeni parceli objekta zagotoviti minimalno 0,2 PM na stanovanjsko enoto za obiskovalce;
pri poslovnem objektu
-
za pisarniške in upravne prostore: 1 PM/30–50 m2 koristnih etažnih površin,
-
za poslovne objekte s številnim obiskom: 1 PM/ 20–40 m2 koristne prodajne površine + 75% za obiskovalce (glede na dostopnost),
-
za trgovske hiše: 1 PM/30–40 m2 koristne prodajne površine + 75% za obiskovalce,
-
za trgovske lokale: 1 PM/30–40 m2 koristne prodajne površine + 75% za obiskovalce (glede na dostopnost objekta in značaj dejavnosti), vendar najmanj 2 PM/lokal, kadar je koristna prodajna površina manjša od 30 m2.