52962675-66af-4a91-9608-08a135ac4196

Razvoj naselij temelji na:

Skladno z omrežjem naselij in njihovimi funkcijami, ob upoštevanju varovanja naravnih dobrin, drugih omejitev (geološke razmere, naravne danosti) in s ciljem urbane celovitosti naselij, so opredeljene širitve naselij s poudarkom na razvoju pomembnejših lokalnih središč v urbani osi mest Zagorje ob Savi–Kisovec–Izlake z dopolnjevanjem v manjših lokalnih središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum.

V vseh naseljih se razvoj prednostno usmerja v notranji razvoj, katerega vodilo je zgoščevanje poselitve v redko pozidanih in nepozidanih območjih stavbnih zemljišč, ob upoštevanju zagotovitve kvalitetnih bivanjskih pogojev z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji.

V posameznih delih urbanih naselij Zagorje ob Savi (Toplice, Farčnikova kolonija, mestno jedro) in Kisovec (trško jedro – Loke, obrtna cona Loke, Borovniško naselje) ima obnova obstoječega stavbnega fonda prednost pred novogradnjo. Obnova vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje.

V naseljih, na območju površin pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga, je obnova v funkciji sanacije degradiranega območja, kjer je potencial za rabo ali dejavnost zmanjšan ali omejen zaradi opuščanja dejavnosti, onesnaženja ali neustrezne rabe. V procesu se omogoča postopno gradnjo in dograditev potrebnih infrastrukturnih omrežij. Območja nekdanje industrije, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske, infrastrukturne in druge pogoje sodobnih proizvodnih in tehnoloških parkov, se usposobi za podjetniške oziroma proizvodne namene. V skladu s potrebami celovitega razvoja naselja se lahko te površine nameni za nove gospodarske aktivnosti ali za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti, kot so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne in druge dejavnosti (primer: Dolenja vas, Ruardi), Kisovec (primer: obrtna cona, kamnolom Borovnik).

V naseljih, ki nimajo lastnosti kulturne dediščine se ohranja identiteto naselja (morfologijo) ali del naselja (jedro) in se skrbi za uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju.

V naseljih so zaradi boljše izkoriščenosti obstoječih stavbnih površin predvidena minimalne širitve, kot oblika zaokrožitve obstoječe pozidave. Z zaokrožitvami se omogoči večje število parcel za gradnjo, ki so že povezana z obstoječo infrastrukturo.

S širitvijo dela ali delov naselja se v primeru, ko v naselju ni več primernih zemljišč, zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja, za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti. Širitve naselij, ki omogočajo novo organizirano stanovanjsko gradnjo na novih površinah, ki jih bo potrebno komunalno opremiti in za njih izdelati OPPN. Načrtovane so v urbanih naseljih (Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake) in z omejenim razvojnim potencialom v manjših lokalnih središčih (Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum). Nova poselitev je usmerjena v optimalno izrabo stavbnih zemljišč, pri tem pa se zagotavlja varne, udobne in zdrave pogoje za bivanje ter ohranja biotska raznovrstnost, naravne vrednote, kulturna dediščina in druge kakovosti naravnega in bivalnega okolja ter omogoča povezanost habitatov v naselju z naravo zunaj naselja. V ostalih naseljih se omogoči ohranitev obstoječih funkcij ali pa se omogoči širitev le za obstoječe dejavnosti v prostoru.

Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj manjših lokalnih središč, ki primarno zagotavljajo ustrezno oskrbo in raven javnih funkcij za obseg svojega gravitacijskega območja. Lokalna središča Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum predstavljajo območja krepitve in zagotavljanja ugodnih prostorskih razmer za družbeni in gospodarski razvoj.

Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se upošteva razvojne trende in hkrati ohranja njihovo tradicionalno strukturo. Prenavlja, razvija, ohranja in posodablja se obstoječi stavbni fond ter novogradnje urbanistično in arhitekturno prilagaja tradicionalni strukturi.

Vsa pomembnejša podeželska naselja in zaselke, se oživlja z izboljševanjem infrastrukture in vzpodbujanjem razvoja, ki bo temeljil na naravnih virih. Njihov razvoj je povezan z njihovim vključevanjem v omrežje turistične in prometne infrastrukture. Dopušča se gradnja znotraj obstoječih stavbnih zemljišč ob upoštevanju izboljšanja pogojev za bivanje in v smeri opravljanja, primarno kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Razvoj se omogoči predvsem z dozidavami objektov v sklopu obstoječih stavbnih zemljišč. Prednost ima prenova in sanacija, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

Zaradi preprečevanja imisijskih vplivov se poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš od kmetijskih objektov. Omogoča se gradnjo novih ali nadomestnih kmetij in prenovo oziroma posodobitev funkcionalnih objektov ter jih usposablja za sodobno kmetovanje. Skrbi se za neoviran in varen dostop do gospodarskih dvorišč ter transportne možnosti. Omogoča se neovirane prometne povezave in hiter dostop do obdelovalnih površin.

Vsa obstoječa stavbna zemljišča naselij izven območij urbanističnih načrtov se ohranja, če s tem odlokom ni drugače opredeljeno.