71. člen
(energetska infrastruktura)
(1)
Objekte za rabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika, geotermalna, vetrna energija …), se načrtuje z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.
(2)
Pri vseh novogradnjah in pri vseh večjih obstoječih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje.
(3)
Vodne akumulacije, namenjene proizvodnji električne energije, je potrebno načrtovati tako, da v čim večji meri služijo tudi drugim namenom: varstvu pred poplavami, namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu in ribolovu.
(4)
Dograditev plinovodnega omrežja se za potrebe novih objektov izvaja na območju UN, v sklopu obstoječih komunalnih koridorjev.
(5)
Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih varovane naselbinske in krajinske dediščine, mora biti v zemeljski oziroma kabelski izvedbi. Kablovodi se prosto polagajo v zemljo ali po potrebi v PVC ceveh 160 mm. Kablovodi, ki potekajo pod voznimi površinami se predvidijo v obbetoniranih ceveh, v urbanih naseljih se gradi tudi cevi 2 x 50 mm za potrebe informatike in jaški standardnih dimenzij.
(6)
V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike se zgradijo nove transformatorske postaje s pripadajočim visokonapetostnim priključkom in NN izvodi oziroma se bo izvedela rekonstrukcija obstoječega omrežja.
(7)
Transformatorske postaje se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu. Nove transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini.
(8)
Izgradnja novih transformatorskih postaj s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV), se izvaja odvisno od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP).
(9)
Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.