TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje

- v zavrnilnem delu (točka I, 2. odstavek izreka) spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati dodatno še znesek 500,00 EUR (skupaj torej 1.000,00 EUR) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.6.2008 dalje do plačila, vse v petnajstih dneh.

- v stroškovnem delu (točka II. izreka) tako, da se znesek stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki zviša za 336,49 EUR, to je na znesek 1.516,77 EUR.

V preostalem delu se pritožba zavrne in sodba v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 35,80 EUR v roku petnajstih dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Za prisojo odškodnine iz naslova strahu ne zadostuje, da je strah nastopil, ampak mora doseči določeno stopnjo intenzivnosti in trajanja, da gre za pravno priznano škodo.

Pri zmanjšanju življenjskih aktivnosti gre za (praviloma trajne) omejitve v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih je in bi jih opravljal, če do poškodbe ne bi prišlo, ne pa za posledice, ki na takšno aktivnost ne vplivajo.

Po 216. členu ZPP sodišče po prostem preudarku odloči o višini odškodnine le, če se višina zneska ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. To pa ne pomeni, da lahko sodišče arbitrira, ampak sodišču to določilo daje zgolj pravico, da upošteva trditve (in dokaze), ki sami zase sicer ne dajejo odgovora glede višine odškodnine, vseeno pa stvar do določene mere razjasnjujejo. Prosti preudarek tudi ni nadomestek za dolžnost pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva.