(1)
Če starši, posvojitelj, rejnik oziroma skrbnik mladoletnika ne morejo varovati, vzgajati ali nadzorovati ali če tega od njih utemeljeno ni mogoče pričakovati, se izroči mladoletnik drugi družini, ki ga je pripravljena sprejeti in ima možnost ga vzgajati in strožje nadzorovati.
(2)
Strožje nadzorstvo druge družine lahko traja najmanj eno in največ tri leta. Sodišče ustavi izvrševanje tega ukrepa ko pridobijo mladoletnikovi starši, posvojitelj, rejnik oziroma njegov skrbnik možnost mladoletnika varovati, vzgajati in nadzorovati ali ko po uspehih vzgoje strožje nadzorstvo ni več potrebno. Če se ustvarijo pogoji za strožje nadzorstvo staršev, posvojitelja, rejnika ali skrbnika, lahko sodišče izvrševanje tega ukrepa ustavi ali ga nadomesti z ukrepom strožjega nadzorstva staršev, posvojitelja, rejnika ali skrbnika tudi, če je ta ukrep trajal manj kot eno leto.
(3)
Kadar izreče ta ukrep določi sodišče, naj ta čas organ socialnega skrbstva nadzoruje, kako se ukrep izvršuje in po potrebi pomaga družini, kateri je mladoletnik izročen.