(1)
Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri samomoru in ta stori samomor, se kaznuje z zaporom od šestih mescev do petih let.
(2)
Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena proti mladoletni osebi, ki je že stara štirinajst let, ali proti osebi, katere sposobnosti razumeti pomen svojega dejanja ali imeti v oblasti svoje ravnanje, je bila bistveno zmanjšana, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(3)
Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno proti mladoletni osebi, ki še ni stara štirinajst let, ali proti osebi, ki ni mogla razumeti pomena svojega dejanja ali imeti v oblasti svojega ravnanja, se storilec kaznuje po 46. členu tega zakona.
(4)
Kdor surovo ali nečloveško ravna s kom, ki mu je podrejen ali od njega odvisen in ta zaradi takega ravnanja stori samomor, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
(5)
Kdor komu pomaga pri samomoru in ta stori samomor, pa so pri tem podane posebne olajševalne okoliščine, se kaznuje z zaporom do treh let.
(6)
Če je bil zaradi kakšnega dejanja iz prejšnjih odstavkov tega člena samomor samo poskušen, sme sodišče storilca kaznovati mileje.