6337d66b-b6ed-42cb-9206-51a8f56b47f8

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, v EUP in pEUP KR 1, GE 1, SO 1, MP 1, RA 1, BO 4, PE 4, PE 4/1, PE 4/2, PE 5, TI 1, TR 1, TR 2, GR 1 in MČ 1, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:

V EUP KR 1, GE 1, SO 1, MP 1, RA 1, BO 4, PE 5, TI 1, TR 2, GR 1 in MČ 1, na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom, trgovine ipd.) z oznako PNRP CD in CU, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:

Na območju zelenih površin, V EUP GE 1, SO 1, RA 1, PE 5, TI 1, TR 2, GR 1 in MČ 1, ki so namenjena ostalim zelenim površinam in površinam za oddih, rekreacijo in šport, z oznako PNRP ZD (razen RA 1/1) ter ZS, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev drugih gradbenih inženirskih objektov in objektov iz Priloge 1. Stavbe iz Priloge 1 so montažne in pritlične izvedbe. Možni so točkovni temelji. V območjih zelenih površin, ki mejijo na potoke, gradnja stavb v priobalnem zemljišču ni dopustna. Dopustni so posegi, ki jih dovoljuje zakonodaja o vodah.

Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako PNRP PC in PO ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

Na območju celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe, na območju celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah ter vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je še gradnja, rekonstrukcija, dograditve, vzdrževanja in odstranitve ne glede na zahtevnost:

Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, skladno z veljavnimi predpisi velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti, vzdrževanje, odstranitev ali gradnja na mestu obstoječega, če:

Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani tudi posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.

Na območju bencinskega servisa, z oznako PNRP CD, v EUP GE 1 je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev objektov obstoječe dejavnosti s pomožnimi objekti, prometnih, energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v Prilogi 1.

Na območjih vodnih črpališč, v EUP KR 1, SO 1, RA 1, BO 4 in GR 1, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo in so označena z oznako PNRP O so dopustni le posegi, ki so določeni v predpisu o zaščiti vodnih virov na območju občine ter objekti iz Priloge 1.

Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1 in K2, so dopustni posegi, ki so določeni za območje kmetijskih zemljišč v 45. členu tega odloka.

Na območjih gozdnih zemljišč, z oznako PNRP G so dopustni posegi, ki so določeni za območje gozdov v 45. členu tega odloka ter posegi, ki so dovoljeni po Zakonu o gozdovih ali določeni v gozdnogospodarskem načrtu.

Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK, v EUP TR 1, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:

Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK, v EUP RA 1, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:

Na območjih drugih zelenih površin, z oznako PNRP ZD v EUP RA 1/1, so dopustne rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve obstoječih objektov.

Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, družbene, trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne stavbe, nezahtevne in enostavne objekte se gradi v notranjosti parcele. Nadstrešek, garaža, terasa, zimski vrt, vetrolov ne glede na zahtevnost se lahko postavijo pred ali ob osnovnem objektu, samostojno ali da se stikajo. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte na samostojnih parcelah.

Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico.

Najmanjši odmik najbolj izpostavljene točke objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri odmikih od sosednjih parcelnih mej se upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo se, v predpisanih odmikih, lahko locira le manjše pomožne stavbe, nezahtevne in enostavne objekte, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov.

Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih odmikih.

Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji) znaša do 0,4 pri domačijah in parcelah s stanovanjskimi objekti, do 0,6 pri družbenih in drugih javnih objektih.

Višina stanovanjskih objektov je do dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina družbenih, obrtnih in ostalih objektov je do tri stanovanjske etaže nad terenom, vključno z urejenim podstrešjem. Za kmetijske objekte omejitve v višini ni, vendar ne smejo predstavljati dominante v prostoru in je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja. Pri umeščanju višjih objektov so izjeme kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve, gasilski stolpi …).

Tlorisna oblika stanovanjskih objektov v vseh EUP in pEUP, mora biti podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2, lahko je lomljena v L ali U. S prizidavo objektov se mora ohraniti navedeno razmerje. Kvadratni tlorisi so dopustni na območju obstoječih tovrstnih objektov, v primerih zapolnitve vrzeli oziroma kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolgovata. Prepovedani so netipični arhitekturni elementi, kot so večkotni izzidki, okrogline ipd. Izzidki na objektih so pravokotnih oblik. Sakralni, kmetijski (silosi, rezervoarji ...), obrtni (silosi, skladišča, rezervoarji ...) in gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

Strehe na vseh objektih morajo biti dvokapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno barvo kritine. Štirikapne strehe, v naklonu od 25 do 35 stopinj, so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oziroma kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe (razen na kmetijskih objektih) so možne na nestanovanjskih objektih in na manjših pomožnih stavbah, nezahtevnih in enostavnih objektih. Ravne in enokapne strehe so možne na eno in več stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je večji del objekta dvokapna streha ter manjši del objekta ravna. Enokapni del strehe mora biti nižje od slemena dvokapnice. Predpisano razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Stavbna masa dvokapnega dela objekta mora vizualno prevladovati. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni. Na strehah objektov so poleg strešnih oken lahko tudi frčade, pultna okna, sončni sprejemniki ali druge naprave namenjene zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Strehe sakralnih, kmetijskih (silosi, rezervoarji ...), obrtnih (silosi, rezervoarji ...) in gradbenih inženirskih objektov se oblikovno prilagodijo namenu.

Fasade se opleska v svetlih, naravnih in neizstopajočih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Fasade na proizvodnih, infrastrukturnih, kmetijskih in skladiščnih objektih so v sivih, pastelnih in neizstopajočih barvah. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo - rjavo) ali naravno barvo (kot je peščena, opečna, siva). Oblikovanje objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora.

Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,80 m. Ob nestanovanjskih objektih se ograja prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Plastične bele, betonske okrasne in izrazito izstopajoče ograje so prepovedane. Na in ob območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne ograje/mreže višine do 4 m, ki so transparentne.

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma skladno z občinskim odlokom o plakatiranju.

Pri oblikovanju pomožnih stavb, nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.

Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih območjih so lahko poljubne. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti, za novogradnje samostojnih stanovanjskih objektov širina ne sme biti manjša od 14 m. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest/poti mora biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.

Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.

Za vse EUP in pEUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.

Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP KR 1, GE 1, SO 1, RA 1, PE 4, PE 5, TI 1, TR 1, GR 1 in MČ 1 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine in njenem vplivnem območju so dopustni posegi le pod pogoji in s soglasjem pristojne varstvene službe.

V EUP in pEUP TI 1, PE 4, PE 4/1 in PE 4/2 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanja biotske raznovrstnosti. V območju naravne vrednote ni dopustna gradnja objektov in odlaganje kakršnega koli materiala.

Na poplavnem območju v EUP in pEUP RA 1, RA 1/1 in PE 4 se za vsak poseg preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V RA 1 se posegi na stanovanjskih in spremljajočih objektih lahko izvedejo ob pridobljenem vodnem soglasju, kjer bo točno določena nulta kota stanovanjskega objekta.

Pri posegih v prostor v EUP PE 4, kjer so opredeljeni varovalni gozdovi se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.

Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da območje EUP in pEUP PE 4, PE 4/1, PE 4/2, PE 5 in GR 1, prečka območje predvidenega državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno. Pri posegih v območje se pridobi pogoje in soglasja pristojne inštitucije.

Na območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP in pEUP KR 1, SO 1, RA 1, RA 1/1, BO 4, MP 1, PE 4, PE 5, TI 1, TR 1, TR 2, GR 1 in MČ 1 se pri vseh posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov, ki se nahajajo na območju občine ter predpise glede gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.

Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.

Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni.

Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.