17. člen
(usmeritve za ureditev zelenih površin)
(1)
Zelene površine v območju urejanja sestavljajo obstoječe zelene površine ob Grosupeljščici (obvodna vegetacija) v UE1 ter območja odprte površine v UE1a.
(2)
Obstoječa obrežna vegetacija se mora ohranjati v največji možni meri; sečnja naj bo selektivna. Odstranjena zarast naj se nadomesti z avtohtono drevesno in grmovno zarastjo.
(3)
Pri novih zasaditvah v sklopu ekološke ureditve oziroma sanacije vodotoka naj bo upoštevan izbor avtohtonih pionirskih dreves in grmovnih vrst, ki so glede rastiščnih pogojev nezahtevne in imajo obenem veliko življenjsko moč. Ob tem je potrebno upoštevati omejitev vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin.
(4)
Znotraj OPPN se ob Grosupeljščici in javnih površinah lahko predvidi linijska zasaditev drevesne vegetacije kot dopolnitev ali nadaljevanje obstoječe. Na odprtih zelenih površinah pa se skladno z bodočim namenom območja predvidijo zasaditve bodisi kot parkovne ureditve, bodisi kot dopolnitev obstoječe vegetacije. Avtohtono drevesno vegetacijo se izbira v skladu z želenim učinkom ter namenom zasaditve in pri tem upošteva vegetacijsko podobo v okolici.
(5)
Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kvalitet in funkcij gozda na sosednjih zemljiščih je treba ohraniti vegetacijo obstoječega gozdnega roba na severnem delu OPPN ob skrajni meji območja urejanja.