32. člen
(Varstvo krajinskih značilnosti)
(1)
Načrtovani objekti ne bodo presegali višine K (klet – delno ali v celoti vkopana) + P (pritličje) + M (mansarda – izkoriščen podstrešni del), pri čemer višinsko ne bodo izstopali iz okolice.
(2)
Pri zasaditvi zelenih površin je treba upoštevati krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) in avtohtono vegetacijo.
(3)
Po končani gradnji je potrebno sanirati, krajinsko ustrezno urediti ali vzpostaviti prvotno stanje vseh zaradi gradnje nastalih poškodb na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in na začasnih gradbenih površinah.