Zakon o avtorski pravici (ZAP)

318. Zakon o avtorski pravici (ZAP)

Na podlagi 1. točke 337. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam

UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O AVTORSKI PRAVICI

Razglaša se zakon o avtorski pravici, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 30. marca 1978.

PR. št. 693.

Beograd, 30. marca 1978.

Predsednik republike: Josip Broz Tito s. r.
Predsednik Skupščine SFRJ: Kiro Gligorov s. r.

ZAKON
O AVTORSKI PRAVICI

I. P o g l a v j e

UVODNE DOLOČBE

1. člen

Avtorji književnih, znanstvenih in umetniških del imajo avtorsko pravico na svojih stvaritvah (avtorskih delih), ki jo določa ta zakon.

2. člen

Avtorska dela državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije uživajo varstvo po tem zakonu, bodisi da so objavljena v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ali v tujini bodisi da niso objavljena.

Ne objavljena avtorska dela tujih državljanov in oseb brez državljanstva, ki so bila prvič objavljena v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, uživajo enako varstvo po tem zakonu kot avtorska dela državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Avtorska dela tujih državljanov, ki niso prvič objavljena v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, uživajo varstvo po tem zakonu v mejah obveznosti, ki jih je Socialistična federativna republika Jugoslavija prevzela z mednarodnimi pogodbami, ali na podlagi dejanske vzajemnosti.

II. Poglavje

AVTORSKO DELO IN AVTOR

1. Avtorsko delo

3. člen

Za avtorsko delo velja stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti in drugih področjih ustvarjalnosti, ne glede na vrsto, način in obliko izražanja, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Za avtorska dela se štejejo zlasti:

-

pisana dela (knjige, brošure, članki in drugi sestavki);

-

govorna dela (predavanja, govori, besede in druga dela enake narave);

-

dramska in dramsko-glasbena dela;

-

koreografska in pantomimska dela, pri katerih je uprizoritev napisana ali kako drugače določena, kakor tudi dela, ki izvirajo iz folklore;

-

glasbena dela z besedilom ali brez besedila;

-

kinematografska dela in dela, ustvarjena na način, ki je podoben kinematografskemu ustvarjanju;

-

dela s področja slikarstva, kiparstva, arhitekture in grafike, ne glede na material, iz katerega so narejena, ter druga dela upodabljajočih umetnosti;

-

dela vseh panog uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;

-

fotografska dela in dela, napravljena po postopku, ki je podoben fotografiranju;

-

kartografska dela (zemljevidi, topografske karte ipd.);

-

načrti, skice in plastična dela, ki se nanašajo na zemljepisje, topografijo, arhitekturo ali kakšno drugo znanstveno ali umetniško področje.

4. člen

Z avtorskim delom so mišljene tudi zbirke avtorskih del, kot so enciklopedije, zborniki, antologije, glasbene in fotografske zbirke ipd., ki glede na izbiro in razpored gradiva pomenijo samostojne stvaritve.

Z avtorskim delom so mišljene tudi zbirke ljudskih književnih in umetniških stvaritev, dokumentov, sodnih odločb in drugega podobnega gradiva, ki sami po sebi ne pomenijo zavarovanih avtorskih del, če pomeni taka zbirka glede na izbiro, razporeditev in način prodajanja gradiva samostojno stvaritev.

S prvim in drugim odstavkom tega člena niso prizadete pravice avtorjev posameznih del, iz katerih so omenjene zbirke sestavljene.

5. člen

Prevodi, priredbe, glasbene obdelave in druge predelave avtorskega dela uživajo enako varstvo kot samo izvirno delo.

Varstvo iz prvega odstavka tega člena uživajo tudi prevodi uradnih besedil s področja zakonodaje, uprave in sodstva, če niso napravljeni za uradno objavo in niso kot taki objavljeni.

S prvim odstavkom tega člena niso prizadete pravice avtorja izvirnega dela.

6. člen

Uporaba ljudskih književnih in umetniških stvaritev za književno umetniško ali znanstveno obdelavo je prosta.

7. člen

Naslov avtorskega dela uživa po tem zakonu enako varstvo kot samo delo.

Ni dovoljeno jemati za naslov avtorskega dela naslov, ki je bil že uporabljen za kakšno avtorsko delo enake vrste, če bi tak naslov utegnil koga spraviti v zmoto o avtorju dela.

2. Avtor

8. člen

Avtor je tisti, ki je delo ustvaril.

Za avtorja velja tisti, čigar ime in priimek ali psevdonim nosi delo, dokler se ne dokaže nasprotno.

9. člen

Avtor zbirke avtorskih del je tisti, ki je zbirko sestavil.

Avtor prevoda, kot tudi prirejenega, glasbeno obdelanega ali kako drugače predelanega avtorskega dela je tisti, ki je to delo prevedel, priredil, glasbeno obdelal ali kako drugače predelal.

Tisti, ki je ustvaril književno, umetniško ali znanstveno delo z uporabo ljudskih književnih in umetniških stvaritev, je avtor tako ustvarjenega dela.

10. člen

Če je avtorsko delo, ki je bilo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb, nedeljiva celota, gre vsem sodelavcem na njem nedeljiva avtorska pravica.

Deleži posameznih sodelavcev se določijo v sorazmerju z dejanskim prispevkom, ki ga je vsak izmed njih vložil v ustvaritev avtorskega dela, če niso medsebojna razmerja sodelavcev s pogodbo drugače urejena.

Če avtorsko delo, ki je bilo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb, ni nedeljiva celota, ima vsak sodelavec avtorsko pravico na svojem prispevku.

11. člen

Avtorsko pravico na anonimnih delih in na delih, izdanih pod psevdonimom, pri katerih avtor ni znan, ima tisti, ki delo izda.

Avtorsko pravico na neobjavljenih delih, pri katerih avtor ni znan, ima ustrezna organizacija avtorjev.

Prvi in drugi odstavek tega člena nehata veljati, ko se dožene avtor.

12. člen

Poleg avtorja je lahko imetnik avtorske pravice tudi tisti, kateremu po zakonu, oporoki ali pogodbi pripadajo vse ali posamezne avtorske pravice, ki se po tem zakonu lahko prenašajo.

Pravice, ki jih ta zakon priznava avtorju, gredo drugemu imetniku avtorske pravice v mejah, v katerih so mu dane z zakonom, oziroma v obsegu, v katerem so z oporoko ali pogodbo , prenesene nanj.

Avtor ne more uveljavljati materialnih avtorskih pravic, ki jih prenese na drugega.

Imetnik avtorske pravice je odgovoren za škodo, ki jo povzroči drugim s tem, da neupravičeno prenese premoženjske oziroma materialne avtorske pravice.

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na avtorja, veljajo tudi za druge imetnike avtorske pravice, če iz zakona ne izhaja kaj drugega.

13. člen

Federacija lahko proti pravični odškodnini omeji avtorju državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije pravico do izkoriščanja znanstvenega dela, ki ima poseben pomen za ljudsko obrambo.

Znanstveno delo iz prvega odstavka tega člena se lahko proti odškodnini izkorišča za ljudsko obrambo tudi brez avtorjevega dovoljenja.

Odločbo o ugotovitvi posebnega pomena in o omejitvi pravice iz prvega odstavka tega člena, kakor tudi glede uporabe znanstvenega dela za ljudsko obrambo izda zvezni upravni organ, ki je pristojen za ljudsko obrambo.

Pri odmeri pravične odškodnine se upoštevajo vrednost znanstvenega dela, koristi, ki bi jih imel avtor od izkoriščavanja, če mu ne bi bilo omejeno, stroški avtorja pri ustvarjanju dela in drugo, kar utegne pripomoči pri odmeri pravične odškodnine.

Če se avtor in zvezni, za ljudsko obrambo pristojni upravni organ ne moreta sporazumeti glede odškodnine iz prvega in drugega odstavka tega člena, jo odmeri pristojno sodišče v nepravdnem postopku.

Stroške sodnega postopka za odmero odškodnine iz prvega in drugega odstavka tega člena določi sodišče v sorazmerju z uspehom, ki sta ga imeli stranki v tem postopku.

3. Posebne določbe o avtorskem delu in avtorju

Kinematografsko delo

14. člen

Za avtorje končanega kinematografskega dela veljajo pisec scenarija, režiser in glavni snemalec, za avtorja risanega filma pa tudi glavni risar.

Če pomeni pri kinematografskem delu glasba bistven element, velja za avtorja takega kinematografsega dela tudi njen skladatelj.

Skladatelj filmske glasbe, ki ne velja za avtorja kinematografskega dela po drugem odstavku tega člena, scenograf filma, slikar kostumov in slikar mask imajo avtorske pravice na svojih prispevkih in jih morejo prenašati na proizvajalca kinematografskega dela samo s pogodbo.

15. člen

Avtorji kinematografskega dela imajo izključno pravico snemati svoje stvaritve (pravico filmanja), jih reproducirati, dajati v promet, prikazovati in oddajati po radiofuziji, prevajati (dublirati) in predelovati.

16. člen

Razmerja proizvajalca kinematografskega dela do avtorjev kinematografskega dela, kot tudi razmerja med samimi avtorji kinematografskega dela se urejajo s pogodbo, ki se sklene v pismeni obliki.

V pogodbi iz prvega odstavka tega člena morajo biti med drugim določene pravice, ki jih avtorji kinematografskega dela prenašajo na proizvajalca, in njihovo plačilo.

Pravice, ki jih ne prenesejo s pogodbo na proizvajalca, obdržijo avtorji kinematografskega dela.

Za proizvajalca kinematografskega dela velja po tem zakonu pravna oseba, fizična oseba oziroma skupina občanov, ki po pogodbi ali na lastno pobudo proizvede kakšno kinematografsko delo.

17. člen

Če ni drugače dogovorjeno, smeta pisec scenarija in skladatelj svoje prispevke h kinematografskemu delu objaviti ali kako drugače posebej uporabiti; pogoj pa je, da s tem niso prizadete pravice, ki so bile prenesene na proizvaljalca kinematografskega dela.

18. člen

Kinematografsko delo velja za končano, ko je v skladu s sporazumom med avtorji in proizvajalcem kinematografskega dela končana prva standardna kopija filma.

19. člen

Če proizvajalec ne konča kinematografskega dela v treh letih od sklenitve pogodbe o proizvodnji ali če ne pusti v promet končanega kinematografskega dela v enem letu od dovršitve, lahko zahtevajo avtorji kinematografskega dela, da se pogodba razdere, razen če ne bil dogovorjen kakšen drug rok; pri tem obdržijo pravico do plačila.

Če kateri od avtorjev noče končati svojega prispevka h kinematografskemu delu ali če zaradi višje sile tega ne mora storiti, se ne more upirati, da za dani prispevek ne bi bil uporabljen za dovršitev kinematografskega dela. Tak avtor uživa na že danem prispevku h kinematografskemu delu ustrezne avtorske pravice.

Avtorsko delo, ustvarjeno v delovnem razmerju ali po naročilu

20. člen

Avtorska razmerja glede avtorskih del, ustvarjenih v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ter drugih organizacijah in skupnostih ali organih družbenopolitičnih skupnosti kot rezultat združevanja dela in sredstev, ureja samoupravni splošni akt organizacije ali skupnosti oziroma akt organa v skladu s tem zakonom.

Avtorskopravna razmerja med delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo znanstveno, književno, upodabljajočo, glasbeno, gledališko, filmsko ali drugo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: poklicna dejavnost) oziroma delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, in delavci, zaposlenimi pri teh delovnih ljudeh, kot avtorjih dela, ustvarjenega v delovnem razmerju z njimi, ureja pogodba v skladu s tem zakonom.

Če delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo poklicno dejavnost, ustanovijo začasno ali trajno delovno skupnost, ureja avtorskopravna razmerja glede avtorskih del, ustvarjenih v omenjenih skupnostih, samoupravni sporazum oziroma pogodba v skladu z načeli, po katerih se ta razmerja urejajo v organizacijah združenega dela, in s tem zakonom.

21. člen

Organizacija združenega dela, delovna skupnost, druga organizacija ali skupnost, organ družbenopolitične skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacija, skupnost ali organ) ali delovni človek, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravlja poklicno dejavnost, oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ima izključno pravico, da v mejah svoje redne dejavnosti pet let izkorišča avtorsko delo, ki ga je v izvrševanju svoje delovne obveznosti ustvaril delavec v omenjeni organizaciji, skupnosti ali organu oziroma delavec, zaposlen pri delovnem človeku, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravlja poklicno dejavnost, oziroma pri delovnem človeku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, (delo ustvarjeno v delovnem razmerju), ne da bi morali delavca kot avtorja vprašati za dovoljenje.

Za uporabo avtorskega dela, ustvarjenega v delovnem razmerju z družbenimi sredstvi po prvem odstavka tega člena ima delavec kot avtor pravico do posebnega plačila v skladu s samoupravnim sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti organizacije ali skupnosti oziroma akti organa v sorazmerju s prispevkom, ki ga je uporaba njegovega dela imela za povečanje dohodka oziroma za izvrševanje dejavnosti in nalog organizacije, skupnosti ali organa.

Za uporabo avtorskega dela, ustvarjenega v delovnem razmerju pri delovnem človeku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, v smislu prvega odstavka tega člena ima delavec kot avtor pravico do plačila, določnega s pogodbo iz drugega odstavka 20. člena tega zakona.

Delavec kot avtor dela, ustvarjenega v delovnem razmerju, obdrži na takem delu druge avtorske pravice.

Drugih avtorskih pravic na delih, ustvarjenih v delovnem razmerju, ni mogoče omejiti s samoupravnimi sprološnimi akti organizacije ali skupnosti oziroma z aktom organa in ne s pogodbo (20. člen).

22. člen

Pravica objave avtorskega dela, ki je bilo ustvarjeno v delovnem razmerju, obsega pravico do objave ene bibliografske izdaje oziroma, pravico do ene razmnožitve.

Pri objavi dela, ki je bilo ustvarjeno v delovnem razmerju, mora organizacija, skupnost ali organ oziroma delovni človek, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravlja poklicno dejavnost, ali delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, navesti ime in priimek avtorja oziroma njegov psevdonim.

Če organizacija, skupnost ali organ oziroma delovni človek, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravlja poklicno dejavnost, ali delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ne objavi v delovnem razmerju ustvarjenega dela v roku, ki je določen v samoupravnem splošnem aktu oziroma v pogodbi pridobi pravico do objave dela avtor.

Organizacija, skupnost ali organ oziroma delovni človek, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravlja dejavnost, ali delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko še pred pretekom roka iz tretjega odstavka tega člena dovoli avtorju, da objavi v delovnem razmerju ustvarjeno delo.

Pri objavi svojih zbranih del sme avtor tudi brez dovoljenja organizacije, skupnosti ali organa oziroma brez dovoljenja delovnega človeka, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravlja poklicno dejavnost, ali delovnega človeka, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, objaviti v delovnem razmerju ustvarjeno delo, ne glede na to, da je bilo že objavljeno.

Po preteku petih let od dovršitve v delovnem razmerju ustvarjenega dela pripada pravica njegovega objavljanja avtorju.

Pravica objavljanja v delovnem razmerju ustvarjenega dela pripada avtorju še pred pretekom roka iz šestega odstavka tega člena, če je aktualnost dela omejena na krajši rok.

23. člen

Če delavec, ki je v delovnem razmerju v organizaciji, skupnosti ali organu ali zaposlen pri delovnem človeku, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravlja poklicno dejavnost, ali pri delovnem človeku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, pri izvrševanju svojih delovnih obveznosti izdela strokovno poročilo, referat, uradni akt ali podobno delo, ne pridobi na takem delu nobenih avtorskih pravic.

24. člen

Vse avtorske pravice na delu, ustvarjenem v okviru pogodbe o delu, pripadajo avtorju, ki je delo ustvaril, če ne izhaja iz pogodbe kaj drugega.

25. člen

Kadar ena ali več oseb organizira utvarjanje avtorskega dela, pri katerem sodeluje več sodelavcev, ki niso z njo oziroma z njimi v delovnem razmerju (naročnik), je imetnik avtorske pravice na delu kot celoti naročnik, razen če ni v pogodbi drugače določeno.

Sodelavci pri avtorskem delu iz prvega odstavka tega člena obdržijo avtorsko pravico vsak na svojem prispevku.

Naročnik ne sme brez dovoljenja vseh sodelavcev znova objaviti avtorskega dela iz prvega odstavka tega člena in ga tudi ne uporabiti v druge namene.

III. Poglavje

VSEBINA IN IZKORIŠČANJE AVTORSKE PRAVICE

26. člen

Avtorska pravica vsebuje premoženjske oziroma materialne (materialne) in osebne (moralne) avtorske pravice.

27. člen

Materialne avtorske pravice so avtorjeve pravice, da izkorišča delo.

Avtorsko delo se izkorišča zlasti tako, da se objavlja, predeluje, reproducira, razmnožuje, obdeluje, prikazuje, izvaja, prenaša in prevaja.

Kdo drug sme izkoriščati avtorsko delo le z avtorjevim dovoljenjem, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Za vsako izkoriščanje avtorskega dela po drugem gre avtorju plačilo (honorar), če ni v zakonu ali pogodbi drugače določeno.

28. člen

Moralne avtorske pravice so: avtorjeva pravica, da ga priznajo in navedejo kot ustvaritelja dela, pravica, da se upre vsaki skazitvi, okrnitvi ali drugačni spremembi svojega dela, in pravica, da se upre vsaki uporabi dela, ki bi žalila njegovo čast ali ugled.

29. člen

O predpisu

Citati

Zakon o avtorski pravici (ZAP)