Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Semič

2441. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Semič

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A) v povezavi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12) in 14. člena Statuta Občine Semič (uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 57/10 je Občinski svet Občine Semič na 20. redni seji dne 27. 6. 2013 sprejel

O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Semič

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet občinskega prostorskega načrta)

Občina Semič s tem odlokom sprejme Občinski prostorski načrt Občine Semič (v nadaljevanju: OPN), ki določa strateške usmeritve prostorskega razvoja občine, namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje za načrtovanje posegov v prostor.

2. člen

(vsebina OPN)

(1) OPN Občine Semič vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del:
I.     Uvodne določbe.
II.    Strateški del OPN Občine Semič:
1.     Izhodišča in cilji prostorskega razvoja
       občine
2.     Zasnova prostorskega razvoja občine
3.     Zasnova gospodarske javne infrastrukture in
       grajenega javnega dobra lokalnega pomena
4.     Okvirna območja naselij, vključno z območji
       razpršene poselitve
5      Usmeritve za prostorski razvoj občine
6.     Usmeritve za razvoj v krajini
6.1    Razvojna območja za dejavnosti, vezane na
       naravne vire
6.2    Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih
       območjih
6.3    Usmeritve za varstvo pred naravnimi in
       drugimi nesrečami, območja zaščite in
       reševanja ter za obrambne potrebe
7.     Koncept prostorskega razvoja Semiča
8.     Usmeritve za določitev namenske rabe
       zemljišč
9.     Usmeritve za določitev prostorskih
       izvedbenih pogojev
10.    Usmeritve za urejanje prostora z občinskimi
       podrobnimi prostorskimi načrti
III.   Izvedbeni del OPN Občine Semič:
1.     Splošne določbe
2.     Enote urejanja prostora
3.     Območja namenske rabe prostora
4.     Skupni prostorski izvedbeni pogoji
       4.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede
       namembnosti, vrste objektov in vrste
       posegov
       4.1.1 Prostorski izvedbeni pogoji na
       površinah namenjenih poselitvi
       4.1.2 Prostorski izvedbeni pogoji na
       ostalih površinah osnovne namenske rabe
       4.1.3 Prostorski izvedbeni pogoji za
       vinogradniška območja in odprti prostor
       4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za
       oblikovanje objektov in posegov v prostor
       4.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji za
       urbanistično, arhitekturno in krajinsko
       oblikovanje
       4.2.2 Prostorski izvedbeni pogoji za
       parcelacijo in gradbene parcele
       4.3 Prostorski izvedbeni pogoji za
       gospodarsko javno infrastrukturo
       4.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji za
       prometno urejanje
       4.3.2 Prostorski izvedbeni pogoji za
       komunalno, energetsko in elektronsko
       komunikacijsko opremljanje
       4.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji za
       ravnanje z odpadki
       4.4 Prostorski izvedbeni pogoji glede
       ohranjanja narave, kulturne dediščine,
       varstva okolja in naravnih dobrin
       4.4.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede
       ohranjanja narave
       4.4.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede
       ohranjanja kulturne dediščine
       4.4.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede
       varstva okolja in naravnih dobrin ter
       varovanja zdravja
       4.5 Prostorski izvedbeni pogoji glede
       varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
       in obrambnih potreb
5.     Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
6.     Prostorski izvedbeni pogoji na območjih
       predvidenih OPPN
IV.    Prehodne, posebne in končne določbe
(3) Grafični del:
Grafični prikazi strateškega dela OPN:
I.1    Zasnova prostorskega razvoja Občine Semič   M 1:50.000
I.2    Zasnova gospodarske javne infrastrukture    M 1:50.000
       Občine Semič
I.3    Prikaz območij naselij, določitev okvirnih
       območij razpršene poselitve v Občini Semič  M 1:50.000
I.4    Usmeritve za razvoj poselitve in celovito
       prenovo Občine Semič                        M 1:50.000
I.5    Usmeritve za razvoj v krajini               M 1:50.000
I.6    Usmeritve za določitev namenske rabe        M 1:50.000
       zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev
Grafični prikazi izvedbenega dela OPN:
1.     Pregledna karta občine z razdelitvijo na
       liste                                       M 1:50.000
2.     Pregledna karta Občine Semič s prikazom
       osnovne namenske rabe in ključnih omrežij   M 1:50.000
       gospodarske javne infrastrukture
3.     Prikaz območij enot urejanja prostora,
       osnovne oziroma podrobnejše namenske
       rabe prostora in prostorskih izvedbenih
       pogojev                                      M 1:5.000
4.     Prikaz območij enot urejanja prostora in
       gospodarske javne infrastrukture             M 1:5.000
5.     Prikaz območij OPPN in DPN
                                                   M 1:50.000
(3) Obvezne priloge OPN
1.     Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja
       Slovenije
2.     Prikaz stanja prostora
3.     Strokovne podlage na katerih temeljijo
       rešitve prostorskega akta
4.     Smernice in mnenja nosilcev urejanja
       prostora
5.     Obrazložitev in utemeljitev prostorskega
       akta
6.     Povzetek za javnost
7.     Okoljsko poročilo
(4) Druge priloge:
1.     Prostorski izvedbeni pogoji za postavitev
       nezahtevnih objektov
2.     Prostorski izvedbeni pogoji za postavitev
       enostavnih objektov.

3. člen

(obrazložitev pojmov)

(1)

V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:

-

avtobusno postajališče: posebej označena prometna površina na vozišču ali zunaj njega, namenjena ustavljanju avtobusov. Obsega tudi čakališče (peron), ki je lahko zavarovan z nadstrešnico,

-

avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja, izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov),

-

bruto tlorisna površina stavbe je skupna površina vseh etaž stavbe, ki so nad nivojem terena in pod njim,

-

centralne dejavnosti sestavljajo terciarne in kvartarne dejavnosti,

-

dozidava objekta je povečanje bruto tlorisne površine obstoječega objekta do največ 50%,

-

enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in ne potrebujejo gradbenega dovoljenja,

-

enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjenih poselitvi in druga območja s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov,

-

faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov objekta nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo površine napuščev, balkonov, nadstreškov ipd., upoštevajo pa se tlorisne projekcije nezahtevnih in enostavnih objektov,

-

faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta nad terenom in površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo: neizkoriščeno podstrešje, površine balkonov, nadstreškov in odprtih teras ter površine garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju – mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m,

-

gospodarska javna infrastruktura (GJI) so vodi, objekti in naprave, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb in je določena z zakonom ali odlokom občine ter drugi vodi, objekti in naprave v splošni rabi,

-

gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, ki so namenjene graditvi in funkcionalni rabi objekta,

-

gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida,

-

grajeno javno dobro so zemljišča in objekti, ki so glede na dejavnost namenjeni splošni oziroma skupni rabi in so v javni lasti,

-

javne površine so površine, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, ne glede na lastništvo,

-

kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključenega sloja strešne konstrukcije,

-

kvartarne dejavnosti (družbene dejavnosti) so šolstvo, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, kultura, uprava, verske in družbene organizacije,

-

legalno zgrajen objekt je objekt zgrajen na podlagi upravnega dovoljenja oziroma je bil zgrajen pred letom 1967,

-

nadzidava objekta je povečanje bruto tlorisne površine obstoječega objekta brez povečanja zazidane površine objekta,

-

namenska raba površin (v nadaljevanju: NRP) je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno (prevladujočo) enotno planirano namembnostjo površin in objektov.

-

nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim,

-

nestanovanjske kmetijske stavbe so objekti za rejo živali (hlevi, svinjaki, staje), objekti za spravilo pridelkov (seniki, skednji, kozolci, kašče, hrami, koruznjaki, sušilnice sadja) in objekti za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope itd.),

-

nestanovanjske stavbe so stavbe, v katerih je več kot polovica uporabne površine nestanovanjskih,

-

nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti, za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja po skrajšanem postopku,

-

obrtne delavnice so objekti manjših tlorisnih gabaritov za opravljanje nemoteče obrtne dejavnosti (proizvodna obrt, storitve ipd),

-

osnovni (glavni) objekt oblikuje z urbanistično in arhitekturno zasnovo osnovno razmerje z zemljiščem oziroma gradbeno parcelo, sosednjimi objekti oziroma zemljišči in z javnim prostorom,

-

počitniška stavba je stavba namenjena občasnemu bivanju,

-

podrobnejša namenska raba površin (v nadaljevanju: PNR) je podrobnejša členitev osnovne namenske rabe površin,

-

priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče in je za vodotoke II. reda širine 5 m,

-

regulacijska linija (RL) je meja med površino v javni rabi (cesta, pločnik, zelenica) in med površino v nejavni rabi,

-

rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture,

-

spremljajoči objekti so samostojni ali prizidani objekti na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta in dopolnjujejo njegovo namembnost (npr. večje garaže, delavnice),

-

stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za bivanje,

-

terciarne dejavnosti so trgovina, gostinstvo in storitvena obrt. Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, prostori za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih,

-

varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih, poslovnih in drugih objektov, prometne infrastrukture, površinskih kopov mineralnih surovin in drugih površin,

-

večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti),

-

zazidana površina objekta je površina zemljišča, ki jo določa pravokotna projekcija zunanjih zidov stavbe na zemljišče. V zazidano površino niso vključeni sekundarni deli (npr. zunanja stopnišča, klančine, nadstreški nad vhodi) in površine pomožnih objektov (npr. rastlinjaki, lope),

-

zidanica je gospodarski objekt za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja, sadja in pridelavo ter shranjevanje vina ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja idr. V delu objekta so lahko tudi prostori za občasno bivanje uporabnika in za zidaniški turizem,

-

železniška postaja: prometna površina z več tiri, postajnimi poslopji in peroni za vstopanje in izstopanje potnikov ter nakladanje in razkladanje blaga.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

II. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE SEMIČ

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

4. člen

(osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja)

(1)

Za poselitveno strukturo Občine Semič je značilna razpršena poselitev s prevlado majhnih naselij z do 100 prebivalci, le štiri naselja imajo več kot 100 prebivalcev (Črešnjevec, Črmošnjice, Osojnik in občinsko središče Semič). Po popisu iz leta 2002 je imel Semič 1905 prebivalcev, celotna občina pa 3710 prebivalcev v 47 naseljih.

(2)

Prostorski razvoj v Občini Semič se je v zadnjih letih izvajal v okvirih prostorskega plana iz leta 1986. Občina Semič je dopolnjevala prostorski plan z manjšimi spremembami in dopolnitvami. Obseg stavbnih zemljišč za prostorski razvoj je v nekaterih naseljih večinoma izkoriščen tako, da je v teh naseljih relativno malo nezazidanih stavbnih zemljišč, v drugih pa je več nezazidanih stavbnih zemljišč.

(3)

Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnje stanovanj za lastne potrebe in v manjši meri za trg, gradnja objektov za trgovino, proizvodne dejavnosti in storitve. Prav tako je močan interes za gradnjo zidanic, večinoma kot gospodarskih objektov in tudi kot sekundarna bivališča. Interes za nakup stanovanj je prisoten le iz občine. Interes za gradnjo trgovskih objektov je prisoten predvsem izven občine. Interes za gradnjo objektov za proizvodne dejavnosti in storitve je prisoten iz območja občine in sosednjih območij, interes iz drugih urbanih središč je manjši.

(4)

Prostorske možnosti za razvoj z vidika prometne dostopnosti in komunalnega opremljanja so predvsem v Semiču, v manjši meri tudi v manjših lokalnih središčih. Glede na dosedanji razvoj, možnosti infrastrukturnega opremljanja, fizično geografske možnosti in cilje razporeditve dejavnosti, imajo prednostni položaj za načrten dolgoročen razvoj občinsko središče Semič in manjša lokalna središča (Črešnjevec, Stranska vas, Štrekljevec, Črmošnjice).

(5)

Možnosti prostorskega razvoja v občini so omejene z varstvom kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter z območji varstva naravnih vrednot, kulturne dediščine ter vodnih virov. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgibanost terena, dostopnost ter možnost infrastrukturnega urejanja.

5. člen

(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1)

Razvojni interesi države in Bele krajine na območju Občine Semič so izgradnja načrtovane hitre ceste tretje razvojne osi, izgradnja prenosnega plinovoda R45 ter izboljšave prometnega omrežja in oskrbe z električno energijo.

(2)

Medobčinski razvojni interes je dokončanje gradnje višinskega vodovoda.

(3)

Lokalni razvojni interesi so:

-

nova razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega središča in manjših lokalnih središč,

-

zagotovitev območij za bivanje in druge krajevne razvojne potrebe v drugih naseljih,

-

revitalizacija nekaterih kočevarskih vasi za potrebe razvoja turizma in primarnih dejavnosti,

-

gradnja doma starejših občanov,

-

zagotovitev novih območij za razvoj proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti ter zagotovitev novih delovnih mest,

-

razvoj turizma in izgradnja zimsko-letnega turistično-rekreacijskega centra Črmošnjice-Rog ter povečanje smučišča do doline in vzpostavitev novega dostopa na smučišče,

-

izboljšave in nove gradnje krajevnega prometnega ter komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja.

6. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

Prostorski razvoj za naslednje obdobje je zasnovan prednostno v občinskem središču in v manjših lokalnih središčih tako, da morebitni vplivi ne bodo segali do meje sosednjih občin. Razvoj drugih naselij je načrtovan pretežno za lastne potrebe tako, da večinoma ostaja v okvirih obstoječe poselitve in ne bo imel prekomernih vplivov na sosednja območja oziroma občine.

7. člen

(cilji skladnega prostorskega razvoja občine)

Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Semič so:

-

zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski razvoj naselij za potrebe bivanja in zaposlitve ter drugih prvin okolja, z omogočanjem zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij,

-

zagotavljanje površin za razvoj občinskega središča z območji za zaposlitev (proizvodne, storitvene in trgovske dejavnosti), krepitev centralnih dejavnosti in s površinami za bivanje,

-

zagotavljanje površin za razvoj manjših lokalnih središč s krepitvijo centralnih dejavnosti in s površinami za bivanje ter manjših območij za zaposlitev,

-

spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb,

-

razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,

-

razvijanje lokalnih trgovskih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih se območjih poselitve,

-

spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij, skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine,

-

spodbujanje reurbanizacije opuščenih ali neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljišč in stavbnega fonda v naseljih,

-

revitalizacija nekdanjih kočevarskih vasi na obrobju Kočevskega Roga,

-

izoblikovanje prostorskih mehanizmov za zaustavitev trendov upadanja števila enot kulturne dediščine in njihovega upadanja ter nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine, kulturne krajine in vplivnih območij enot kulturne dediščine,

-

izboljšanje bivalnih in delovnih razmer v naseljih,

-

izboljšanje urejenosti javnih površin v naseljih in njihove opreme,

-

zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo,

-

zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj turizma, športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti,

-

spodbujanje razvoja sonaravnega turizma,

-

varovanje narave in naravnih vrednot, kulturne dediščine, vodnih virov ter najboljših kmetijskih zemljišč,

-

vključevanje dediščine v trajnostni prostorski razvoj občine ob upoštevanju njene posebne narave in družbenega pomena,

-

ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni in lokalni ravni – Kočevski Rog, Belokranjski ravnik,

-

obnavljanje in dograjevanje prometnega omrežja in izboljšanje prometnih razmer v naseljih ter razvoj javnega prometa,

-

obnavljanje in dograjevanje komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja in zagotavljanje osnovne oskrbe v vseh območjih občine, celovito infrastrukturno urejanje novih območij poselitve ter uvajanje obnovljivih virov energije.

2. Zasnova prostorskega razvoja občine

8. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1)

Prednostno območje, na katerega bo občina usmerjala razvoj poselitve, je občinsko središče. Druga poselitvena območja, na katera bo občina usmerjala poselitev, so mala lokalna središča Črešnjevec, Štrekljevec, Stranska vas in Črmošnjice ter Rožni Dol. Na ostalih območjih bo občina ohranjala poselitev v manjših naseljih ter ohranjala avtohtono razpršeno poselitev v razloženih naseljih na vinogradniških območjih.

(2)

Za stanovanjsko gradnjo se bodo zagotavljale zadostne razvojne površine, z upoštevanjem racionalne rabe prostora, s strnjeno gradnjo objektov in višjimi gostotami pozidave v urbanih središčih. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na območja, kjer je možno z razmeroma nizkimi stroški zagotavljati ustrezno infrastrukturno opremljenost.

(3)

Proizvodne, servisne, storitvene in druge podobne dejavnosti bo občina usmerjala v industrijsko cono Iskra, v proizvodno servisno cono Vrtača, v gospodarsko cono v Semiču, v načrtovano cono na Vrtači in na območja naselij, kjer to omogočajo prostorske možnosti in omejitve ter potrebna infrastruktura. Pri umeščanju in razvoju dejavnosti se upoštevajo njihovi vplivi na okolje ter združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora.

(4)

Razvoj terciarnih dejavnosti in družbenih dejavnosti se usmerja v občinsko središče Semič ter manjša lokalna središča, s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja ter razvojne potenciale.

(5)

Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma, rekreacije in prostočasnih dejavnosti. Spodbuja se dopolnilne in dodatne dejavnosti na podeželju, z upoštevanjem ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Prednostna območja so predvsem zimsko-letni turistično–rekreacijski center Črmošnjice-Rog, območje Kočevskega Roga, Črmošnjičice, Bajer pri Potokih ter vinogradniška območja z vinskimi cestami, zidanicami in vinotoči.

(6)

Razmestitev dejavnosti v prostoru mora upoštevati zgodovinske, kulturne in krajinske značilnosti prostora in njihove medsebojne povezave. Dejavnosti je potrebno razvijati tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kakovostna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto.

(7)

Dejavnosti in posege v prostor je treba načrtovati na način, da ne prizadenejo naravnih ter varovanih vrednot in materialne substance dediščine, s čimer bo dosežena njihova trajna ohranitev ali povečanje njene vrednosti.

(8)

Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.1.

9. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)

Omrežje naselij v Občini Semič ter njihova vloga in funkcija je zasnovano policentrično. Opredeljeno je na osnovi števila in strukture prebivalcev, razmestitve centralnih dejavnosti, delovnih mest in drugih funkcij javnega značaja in se razvrščajo v kategorije lokalnih središč:

-

občinsko središče je Semič,

-

manjša lokalna središča so naselja Črešnjevec, Črmošnjice, Stranska vas, Štrekljevec,

-

mikro lokalno središče je Rožni Dol.

(2)

Semič se bo še naprej razvijal kot občinsko središče in zaposlitveno središče ter krepil svojo vlogo v omrežju naselij. Dejavnosti občinske ravni so: upravne funkcije lokalne skupnosti, trgovina in gostinstvo na občinski ravni, prenočitvene zmogljivosti, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, glasbena šola, drugo izobraževanje, knjižnica, muzejska zbirka, zdravstvena postaja, lekarna, kulturni dom in drugi prostori za kulturne dejavnosti. V naselju se bodo sedanje funkcije dopolnjevale z domom za starejše občane, športno rekreacijskim parkom ter krepile v smislu kakovosti in turistične ponudbe. Za občinsko središče Semič se izdela urbanistični načrt.

(3)

Mala lokalna središča Črešnjevec, Stranska vas, Štrekljevec in Črmošnjice ter mikrolokalno središče Rožni Dol bodo še naprej krepila svoje funkcije v smislu kakovosti in dopolnjevanja dejavnosti (osnova trgovska oskrba, gostinstvo, storitve, gasilski domovi in večnamenski prostori za kulturne dejavnosti, ureditve za rekreacijo, turistična ponudba) in dopolnjevanja centralnih dejavnosti (otroško varstvo, podružnična šola v Štrekljevcu). Črmošnjice se bodo razvijale kot zimsko-letni turistični center in vstopna točka v Kočevski Rog.

(4)

Druga naselja v občini so podeželska naselja, pretežno ruralnega značaja in zadovoljujejo osnovne potrebe lokalnega prebivalstva. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti in skladno z usklajenimi razvojnimi pobudami kot prepletanje kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

(5)

Kočevarska naselja na obrobju Črmošnjiške doline se revitalizirajo predvsem v smeri trajnostnega turističnega razvoja, revitalizacija Toplega Vrha je namenjena izključno za potrebe kmetijstva (pašništvo, košnja).

(6)

Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.1.

10. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)

Primarne prometne povezave na državni in regionalni ravni potekajo v smeri sever – jug po regionalni cesti Soteska–Črnomelj in v smeri zahod–vzhod po regionalni cesti Ručetna vas–Štrekljevec–Jugorje. Načrtuje se hitra cesta tretje razvojne osi po vzhodnem in osrednjem delu občine, ki bo zagotavljala prometno povezavo na nivoju regije in države ter z Republiko Hrvaško. Na načrtovano hitro cesto se navezuje obstoječe in predvideno cestno omrežje občine.

(2)

Sekundarne prometne povezave na regionalni ravni so Semič–Uršna sela–Novo mesto, Semič–Štrekljevec–Jugorje, Semič–Gradac, Krvavčji vrh–Metlika in Stranska vas–Črnomelj.

(3)

Železniška proga Ljubljana–Novo mesto–Črnomelj–Metlika se nadaljuje do Karlovca v Republiki Hrvaški.

11. člen

(druga za občino pomembna območja)

(1)

Območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet:

-

na območjih prepoznavnih naravnih kvalitet (Kočevski Rog, Belokranjski ravnik, doline Krupe, Črmošnjičice in Divjega potoka, Bajer pri Potokih, območje Malin in Brezove Rebri, vinogradniška območja) se bo ohranjala biotska raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot,

-

na območjih varstva kulturne dediščine se zagotavlja celostno varstvo,

-

na območjih ustvarjenih kakovosti prostora niso sprejemljivi posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem vrednost prepoznavnih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve in poseganja v prostor je na teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik.

(2)

Območja površinskih voda (Krupa, Črmošnjičica in Divji potok, Bajer pri Potokih in drugi manjši vodotoki) se varujejo v smislu kvalitete in količine ter kvalitetnega obvodnega prostora.

(3)

Zimsko-letni turistično-rekreacijski center Črmošnjice-Rog se bo razvijal v smislu kvalitete in dopolnjevanja s športno rekreacijskimi in turističnimi programi in ureditvami. Načrtovano je povečanje smučišča do doline z novim dostopom na smučišče.

(4)

Na območju pridobivalnih prostorov kamnolomov Brezovica, Vrčice in Topli Vrh se bodo izvajali ukrepi za zmanjšanje vplivov izkoriščanja na okolje s sanacijo in rekultivacijo že izkoriščenih območij.

(5)

V območjih opuščenih kočevarskih vasi ponovna poselitev ni možna. Izjeme so vasi ob smučišču (Gričice, Gače, Komarna vas), Planina, Brezovica in Blatnik, kjer je zaradi prisotnosti infrastrukture določena stopnja poselitve sprejemljiva ob sočasnem upoštevanju vseh omejitev, ki veljajo za tovrstno dediščino ter zagotavljanju ohranjanja kulturne krajine pred zaraščanjem. Revitalizacija Toplega Vrha je namenjena izključno za potrebe kmetijstva (pašništvo, košnja).

3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena

12. člen

(splošna določila)

(1)

Gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena se bo še naprej razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami razvoja, dopolnjevala in izboljševala se bo predvsem na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo oskrbo, v smislu enakovredne opremljenosti in učinkovitega varstva okolja.

(2)

Graditev lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato je prostorski razvoj pogojen z gradnjo, dopolnjevanjem ter prenovo infrastrukturnega omrežja. S prostorskim načrtovanjem se zagotavlja smotrna raba energije ter zmanjšajo stroški izgradnje in obratovanja infrastrukture.

(3)

Pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene naravovarstveno občutljivih območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij) in varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se zagotovi njihova prostorska integriteta. Pri umeščanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških ostalin. Izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so hkrati že stavbna zemljišča po veljavnih prostorskih aktih in v prostor robnih delov najdišč, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

(4)

Komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen).

(5)

Bazne postaje mobilne telefonije, TV in radijski oddajniki in drugi infrastrukturni vodi in objekti se umeščajo v prostor tako, da je njihov vpliv na vidno podobo prostora ter na območja in objekte ohranjanaja narave in varstva kulturne dediščine čim manj moteč. Bazne postaje ne smejo biti nameščene na objektih kulturne dediščine.

(6)

Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda se zagotavlja pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopov pred in za zajezitvijo. Vodotoke je treba urejati tako, da to ne bo izključevalo možnosti za izkoriščanje vode za pogon obnovljenih žag in mlinov (kulturni spomeniki).

(7)

Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.2.

13. člen

(zasnova prometne infrastrukture)

(1)

Cestno omrežje se bo razvijalo z novogradnjami in rekonstrukcijami v skladu s potrebami varnega in tekočega prometa ter povezovanja na regionalni in lokalni ravni. Državni cesti R1-216 Soteska–Črnomelj in R2-421 Ručetna vas–Štrekljevec–Jugorje je potrebno prenoviti ter opremiti s počivališči in razgledišči za potrebe povečanja turističnega prometa. V območjih naselij so potrebne ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Dokončno se uredi cesto R3-938 Črmošnjice–Komarna vas–Gričice.

(2)

Načrtovana hitra cesta tretje razvojne osi bo državo, regijo in občino povezala z Republiko Hrvaško na mejnih prehodih na Vinici in v Metliki. S hitro cesto bo občina povezana z delovnimi mesti ter upravnimi, izobraževalnimi, zdravstvenimi, kulturnimi in drugimi centri v regiji (Novo mesto, Črnomelj, Metlika) in v širšem območju. Prednostno se bodo urejale povezave obstoječega cestnega omrežja na načrtovano hitro cesto.

(3)

Vzdržujejo, prenavljajo in modernizirajo se vse lokalne ceste in poti, prednostno pa cestno omrežje, ki vodi v naselja na obrobju občine, na obrobju Kočevskega Roga ter na vinogradniških območjih. V Semiču in posameznih naseljih ter na vinogradniških območjih se za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti načrtujejo nove cestne povezave. Dosedanji, pogosto parcialni način širitve naselij, je prerasel prvotno, tradicionalno zasnovo in zmogljivosti prometnega omrežja, ki ne ustreza več sedanjim potrebam. Nova poselitev se planira s sočasnim načrtovanjem prometnega omrežja, ki istočasno odpravlja nekatere težave sedanje prometne urejenosti. Vsi objekti morajo imeti zagotovljen neposreden ali posreden dostop z javne ceste.

V naseljih se bodo izvajali ukrepi za umirjanje prometa, varnost kolesarjev in pešcev, v območjih varstva kulturne dediščine se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine.

(4)

Gozdne ceste se obnavljajo za potrebe gospodarjenja z gozdovi ter za potrebe turizma in rekreacije (pohodništvo, lov, kolesarjenje).

(5)

Površine za mirujoči promet se zagotavljajo v Semiču, v lokalnih središčih in drugih naseljih z ustreznim številom parkirnih mest v okviru javnih površin oziroma na funkcionalnih zemljiščih objektov. Gradnja novih objektov je pogojena z ustreznim številom parkirnih mest na parceli, namenjeni gradnji.

(6)

Kolesarsko omrežje poteka po osnovnem cestnem omrežju, pri novogradnjah in rekonstrukcijah ter na odsekih skozi naselja in med naselji se ureja kot kolesarske steze, poti in pasove, ločeno od motornega prometa. Obstoječe in predvideno kolesarsko omrežje se ureja kot povezan sistem tudi v turistične in rekreativne namene.

(7)

Hodniki za pešce se urejajo v Semiču, v lokalnih središčih in ob cestah z več peš prometa ter na odsekih šolskih poti.

(8)

Skozi občino poteka železniška proga Ljubljana–Novo mesto–Črnomelj–Metlika, ki ostaja tudi v bodoče v istem koridorju. Prednostna usmeritev za razvoj javnega potniškega prometa so izboljšave urejenosti železniške postaje Semič in železniškega postajališča Rožni Dol ter zagotovitev parkiranja (prestopna točka iz osebnega na javni potniški promet).

(9)

Za izboljšanje medkrajevne povezanosti si bo občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa. Postajališča javnega potniškega prometa so razporejena ob cestnem omrežju občine v skladu z zasnovo poselitve tako, da je zagotovljen dober dostop do občinskega središča in drugih središč v regiji in širšem prostoru ter delovnih mest in osnovnih šol (šolski avtobus). Avtobusna postajališča so umeščena v naseljih ali v neposredni bližini tako, da je dostop varen. Občina si bo prizadevala, da bodo vsa postajališča urejena izven vozišča cest in opremljena s tipsko oblikovanimi nadstreški, dostopi po peš poteh pa ločeni od motornega prometa.

14. člen

(zasnova oskrbe z vodo)

(1)

Oskrba z vodo v Občini Semič se zagotavlja preko magistralnega sistema za celotno območje Bele krajine. Z dograditvijo belokranjskega vodovoda bodo vsi sistemi povezani v celovit vodovodni sistem, razen ločenih sistemov Rožni Dol in Planina.

(2)

Obstoječe omrežje se bo postopno obnavljalo in dograjevalo, zlasti na deficitarnih območjih. Za nova razvojna območja se sočasno s poselitvijo načrtuje tudi vodooskrba.

(3)

Preveri se možnost uporabe geotermalne vode pri Črmošnjicah za potrebe razvoja turizma in za oskrbo s toplotno energijo.

(4)

Obstoječa vodna vira pri Brezovici in Blatniku sta globinska, vodni vir pri Srednji vasi je površinski in je odvisen tudi od količine padavin. Občina si bo prizadevala za pripravo in sprejem odlokov za varstvo obstoječih in novih vodnih virov.

15. člen

(zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod)

(1)

Postopno se bo dograjevalo kanalizacijsko omrežje Semiča z vključevanjem obstoječih in predvidenih območij za poselitev, obstoječa čistilna naprava (1.150 PE) se bo povečala.

(2)

Postopoma se bo dograjevalo obstoječe kanalizacijsko omrežje s čistilnimi napravami v Črmošnjicah (250 PE), Sovinku (80 PE) in Krvavčjem Vrhu (rastlinska čistilna naprava z 90 PE) z vključevanjem novih poselitvenih površin in objektov. Za čistilno napravo v Črmošnjicah se zagotavljajo rešitve, ki bodo preprečevale vplive na vodovarstveno območje za oskrbo severozahodnega dela občine in sosednjih občin.

(3)

Novo kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo se bo postopoma zagotavljalo v turistično-rekreacijskem centru Črmošnjice-Rog ter v Črmošnjiški dolini v skladu z razvojem naselij.

(4)

Območja manjših naselij in razpršene poselitve se opremljajo s skupinskimi in individualnimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

16. člen

(zasnova energetike)

(1)

Preko območja občine Semič potekata dva daljnovoda DV 2x110 kV Hudo–Gotna vas–Črnomelj in DV 2x110 kV (Jugorje)–Osojnik–Metlika) ter 20 kV daljnovodi. Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo. Za zagotavljanje ustreznega napajanja z električno energijo je v Proizvodno servisni coni Vrtača, v prvi fazi načrtovana gradnja nove razdelilne postaje (RP) Semič s priključnim kablovodom 2x20 kV iz RTP 110/20 kV Črnomelj, v drugi fazi pa gradnja razdelilne transformatorske postaje (RTP) 110/20 kV Semič. Vključitev na obstoječi daljnovod DV 2x110 kV Hudo–Kočevje se izvede v nadzemni izvedbi. Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) je pogojena s povečanjem obremenitev in s slabimi napetostnimi razmerami pri odjemalcih. Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini.

(2)

Fotovoltajične (sončne) elektrarne se urejajo na strehah objektov, dopustna je tudi na strmem terenu gospodarske cone na Vrtači.

(3)

Za gradnjo načrtovanega prenosnega plinovoda R45 Novo mesto–Metlika (Črnomelj) z merilno regulatorsko postajo (MRP) Semič, s katere se bo z zemeljskim plinom napajala Občina Semič, je sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R45 za oskrbo Bele krajine (Uradni list RS, št. 77/10).

(4)

Ob obstoječi čistilni napravi v Semiču je kotlovnica na lesno biomaso za daljinsko ogrevanje objektov v osrednjem delu Semiča. Kotlovnice na lesno biomaso se bodo postopoma gradile tudi v drugih naseljih in turističnih območjih.

(5)

Občina si bo prizadevala za učinkovito rabo vseh vrst energije in rabo obnovljivih virov energije (lesna biomasa, fotovoltajične elektrarne, termalna energija), v skladu z veljavnimi predpisi in z uporabo najboljše razpoložljive energije. Pri načrtovanju energetskih sistemov se daje prednost sistemom, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije ter izrabo obnovljivih virov energije. Občina bo spodbujala uporabo lokalno razpoložljivih virov energije, gradnjo skupnih energetsko varčnih sistemov in prednostno uporabo obnovljivih virov energije (solarna energija, lesna biomasa, toplotne črpalke itd.) ter energetsko sanacijo stavb.

17. člen

(zasnova elektronskih komunikacij)

(1)

V Občini Semič je predvidena obnova in nadaljnja izgradnja elektronsko komunikacijskega omrežja do vseh objektov v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in najsodobnejšimi tehnologijami.

(2)

Območje občine je pokrito s signalom brezžičnih komunikacijskih omrežij. Občina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj brezžičnih telekomunikacij in si prizadevala, da se bazne postaje različnih operaterjev združujejo v skupni bazni postaji in umestijo v prostor tako, da ne bodo vidno izpostavljene in ne bodo imele negativnih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje.

(3)

Območje občine je zadovoljivo pokrito s televizijskim in radijskim signalom. Občina Semič si bo prizadevala za izboljšave in nadaljnji razvoj televizijskega in radijskega omrežja.

18. člen

(zasnova vodnega gospodarstva)

(1)

Vodotoki v občini so večinoma urejeni, velik del vodotokov ima še ohranjen naravni potek. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi.

(2)

Vodni in obvodni prostor ima velik turistično rekreacijski potencial. Občina bo podpirala urejanje dostopov in rekreacijskih povezav vzdolž obvodnega prostora vseh vodotokov in Bajerja pri Potokih, v manjši meri tudi Krupe in Lahinje, ki sta ekološko oporečni z ostanki PCB.

(3)

Redno vzdrževanje vodotokov bo še naprej usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in obvodnega sveta ter vodnih objektov kot so jezovi, pragovi in drugi objekti. Črmošnjičica je namenjena gospodarski rabi (ribogojnica, mlini in žage oziroma male hidroelektrarne) le v obstoječem obsegu, prav tako potok pri Rožnem Dolu za ribogojnico. Občina bo preverila možnost obnovitve jezu z mlinom in žago na Črmošnjičici.

(4)

Občina bo v prostorskem razvoju upoštevala omejitve pri posegih na vodnih, priobalnih, poplavnih in erozijskih območjih.

19. člen

(zasnova ravnanja z odpadki)

(1)

Vsa naselja v Občini Semič so vključena v organiziran odvoz odpadkov. Spodbujalo se bo ločeno zbiranje frakcij komunalnih odpadkov na izvoru, hišno kompostiranje bioloških odpadkov, predpisano ravnanje z odpadno embalažo ter ureditve ekoloških otokov v vseh naseljih. Center za ločeno zbiranje frakcij komunalnih odpadkov je urejen pri čistilni napravi v Semiču.

(2)

Občina bo še nadalje sodelovala pri skupnem urejanju CEROD v Leskovcu pri Novem mestu in pri urejanju podcentra za ravnanje z odpadki na odlagališču Vranoviči, ki je predviden za končno zapiranje.

(3)

Občina si bo prizadevala za odstranitev nelegalnih odlagališč odpadkov, izvajala bo ukrepe za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč odpadkov.

(4)

Občina bo stalno spodbujala in motivirala prebivalce k ločenemu zbiranju odpadkov.

20. člen

(zasnova pokopališč)

(1)

Osrednji pokopališči v Občini Semič sta pri sv. Roku v Nestoplji vasi in pri Sv. Duhu na Selih, manjša lokalna pokopališča so ob cerkvah v okviru poselitvenih površin. Pokopališča bodo še nadalje v obstoječem obsegu, širila se bodo glede na potrebe in prostorske možnosti. Nove mrliške vežice so načrtovane ob pokopališčih v Črmošnjicah in na Gradniku.

(2)

Občina si bo prizadevala za vzdrževanje partizanskih grobov in grobišč ter za ureditev prikritih grobišč.

4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve

21. člen

(območja naselij)

(1)

V Občini Semič so naslednja naselja: Blatnik pri Črmošnjicah, Brezje pri Rožnem Dolu, Brezje pri Vinjem Vrhu, Brezova Reber, Brezovica pri Črmošnjicah, Brstovec, Cerovec pri Črešnjevcu, Črešnjevec pri Semiču, Črmošnjice, Gaber pri Črmošnjicah, Gornje Laze, Gradnik, Hrib pri Cerovcu, Hrib pri Rožnem Dolu, Kal, Komarna vas, Krupa, Krvavčji Vrh, Lipovec, Maline pri Štrekljevcu, Moverna vas, Nestoplja vas, Omota, Oskoršnica, Osojnik, Planina, Podreber, Potoki, Praproče, Praprot, Preloge, Pribišje, Pugled, Rožni Dol, Sela pri Vrčicah, Semič, Sodji Vrh, Sovinek, Srednja vas, Starihov Vrh, Stranska vas pri Semiču, Štrekljevec, Trebnji Vrh, Vinji Vrh pri Semiču, Vrčice, po Registru prostorskih enot pa še Mašelj in Sredgora.

(2)

Območje razpršene poselitve obsega vinogradniška območja na pobočjih nad belokranjskim ravnikom, od Kota na jugozahodu preko Semiča oziroma Semiške Gore do Osojnika in Sodjega Vrha na severovzhodu, z avtohtonim poselitvenim vzorcem zidnic, gospodarskih objektov, stanovanjskih stavb, kmetij oziroma gruč objektov.

(3)

Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij mora upoštevati:

-

ne sme ogrožati kulturne dediščine in njene prostorske prepoznavnosti,

-

upoštevati je potrebno obstoječ poselitveni vzorec razporeditve in velikosti objektov,

-

sprememba namembnosti objektov v območjih kulturne dediščine je načeloma možna le ob ohranitvi dediščinskih lastnosti.

(4)

Okvirna območja naselij in območja razpršene poselitve so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.3.

5. Usmeritve za prostorski razvoj občine

22. člen

(usmeritve za razvoj naselij)

(1)

Občina bo prostorski razvoj usmerjala v smislu uravnoteženega razvoja obstoječega poselitvenega vzorca in tako ohranjala značilno prepoznavnost območja občine in celotne Bele krajine.

(2)

Prostorski razvoj bo usmerjen v večji meri v občinsko središče Semič s prenovo, zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin ter s širitvijo na nove površine predvsem za potrebe razvoja posameznih dejavnosti. Semič se bo razvijal kot lokalno središče Bele krajine ter kot intenzivno urbano in zaposlitveno središče, omogočen bo intenziven razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti, zato bodo zagotovljene zadostne površine za te dejavnosti.

(3)

Občina bo spodbujala razvoj malih lokalnih centrov Črešnjevca, Stranske vasi, Štrekljevca, Črmošnjic in mikrocentra Rožnega Dola v mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja, za ostala naselja je predviden zadržan razvoj za potrebe lokalnega prebivalstva. Za ohranitev poseljenosti na slabše dostopnih območjih na severu občine in Rožnem Dolu bo zagotavljala izboljšanje prometne dostopnosti in razvoj javnega prometa, izboljšanje komunalnega standarda ter spodbujala razvoj delovnih mest in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

(4)

Nove razvojne površine se načrtujejo v naseljih, kjer ni možno zagotoviti ustreznih površin v okviru meja obstoječih naselij. Širitve se prvenstveno usmerjajo na obrobje naselij, tudi kot zaokrožitev ali zgostitev obstoječe pozidave, na katerih je mogoče zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremo, varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.

(5)

Kočevarska naselja Gričice, Komarna vas, Brezovica, Blatnik in Planina se bodo revitalizirala prednostno za potrebe bivanja ter za razvoj turizma, športa in rekreacije. Revitalizacija Toplega Vrha je namenjena izključno za potrebe kmetijstva (pašništvo, košnja), Blatnika pa za jahalni turizem (brez konjereje). Za naselja Gričice ter Črmošnjice s Srednjo vasjo je načrtovan intenzivnejši razvoj turizma in rekreacije.

(6)

Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij in gradnji objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter celostno ohranjanje kulturne dediščine tudi v vplivnem območju kulturnega spomenika ali dediščine ter varstvo kmetijskih zemljišč. V naseljih, kjer se nahajajo posamezna območja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, se novogradnje načrtujejo in izvajajo v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami.

(6)

Pri načrtovanju širitve naselij je potrebno z vidika varstva kulturne dediščine upoštevati zlasti:

-

varovane enote dediščine,

-

prednostno izrabo zemljišč, ki so z vidika ohranjanja in varstva kulturne dediščine manj pomembna,

-

ohranjanje kakovostnih pogledov na silhuete naselij in na dominante znotraj naselij (npr. cerkve, zvoniki, mogočna drevesa),

-

ohranjanje robov naselij in njihovo povezavo z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.),

-

zagotavljanje vnaprej pripravljenih podlog arhitekturnih rešitev za možne novogradnje,

-

izogibanje že znanim registriranim arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno zagotoviti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno opravljenih arheoloških raziskav.

(7)

Pri načrtovanju območij za poselitev (podeželska naselja in vasi) je potrebno zagotavljati:

-

upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kakovosti vaških jeder in njihovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robovi) kot del kulturne krajine,

-

vzpodbujati notranji razvoj, zlasti kakovostno prenovo delov naselja in posameznih objektov.

(8)

Pri načrtovanju poselitve se upoštevajo območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem ter zagotovijo ustrezni odmiki od virov sevanja in drugi ukrepi.

(9)

Usmeritve za razvoj naselij so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.4.

23. člen

(usmeritve za notranji razvoj naselij)

(1)

Poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij in na njihove robove. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo nepozidanih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo namembnosti obstoječih objektov in namenske rabe zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Pri tem je treba zagotavljati ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami ter upoštevati identiteto naselij in njihovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robovi) kot del kulturne krajine. Pri prostorskem načrtovanju naselij imata prenova in notranji razvoj naselij prednost pred širitvami naselij.

(2)

Z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so v celoti in deloma komunalno opremljena, se zagotavlja učinkovito in racionalno infrastrukturno opremljanje.

(3)

V naseljih se kvaliteta bivanja zagotavlja z urejanjem javnih prostorov, ki jih sestavljajo naravne sestavine in grajeno javno dobro ter urbana oprema. Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Prostorska razporeditev zelenih površin zagotavlja njihovo povezavo v zeleni sistem, le-ta pa se povezuje z odprtimi površinami na robovih naselij.

(4)

V lokalnih središčih in drugih naseljih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo površine za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi (gozdovi, kmetijske površine in obvodni prostori).

(5)

V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja stanovanjski gradnji za potrebe lokalnega prebivalstva, za izvajanje kmetijske dejavnosti ter za dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetiji, vključno s turistično ponudbo.

24. člen

(prenova naselij ali delov naselij)

(1)

Prenova naselij je usmerjena predvsem v izboljšanje bivalnih pogojev in infrastrukturne opremljenosti, urejanje javnih površin in odprtega prostora. Pri tem se upošteva ohranjanje identitete naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(2)

Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.

(3)

Ohranjajo in prenavljajo se staro jedro Semiča in Črmošnjic, jedra vaških naselij ter druga pomembna in izpostavljena območja in objekti (npr. cerkve) in robovi naselij. Sanirajo se neustrezni objekti, območja in robovi vasi.

(4)

Prenova naselij se načrtuje tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov (npr. skupni energetsko varčni ogrevalni sistemi s prednostno uporabo obnovljivih virov energije, zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode v sanitarne namene, ustrezna toplotna zaščita stavb).

(5)

Pri prenovah in novogradnjah vseh javnih in zasebnih stavb se spodbuja pasivno oziroma energetsko učinkovito gradnjo.

25. člen

(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)

(1)

Nove razvojne površine se načrtujejo v naseljih, kjer ni možno zagotoviti ustreznih površin v okviru meja obstoječih naselij. Širitve naselij se prvenstveno usmerjajo na obrobje naselij, tudi kot zaokrožitev ali zgostitev obstoječe pozidave, na katerih je možno zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremo, varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.

(2)

Na območjih razpršene poselitve se nove poselitvene površine zagotavljajo kot zaokrožitev ali zgostitev obstoječe pozidave.

(3)

Preprečuje se nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje ter nekontrolirano razraščanje naselij ter stihijska gradnja stanovanjskih in počitniških stavb izven stavbnih zemljišč.

26. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)

V naselja se usmerjajo različne dejavnosti, ki zagotavljajo mešanje funkcij bivanja in dela. Dejavnosti se razporejajo tako, da so med seboj združljive in ne motijo druga druge.

(2)

Proizvodne in druge gospodarske dejavnosti se usmerja zlasti na območje Iskre, proizvodno servisne cone Vrtača ter v manjši meri na območje ob Metliški cesti v Semiču. V teh conah se pojavljajo še transportne, skladiščne, komunalne, trgovske, gostinske in storitvene dejavnosti. Manjši proizvodni obrati se urejajo v ostalih naseljih, ob upoštevanju omejitev pri izboru dejavnosti in prostorskih možnostih ter pod pogojem, da nimajo škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje. Pri načrtovanju in gradnji gospodarskih con se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in pričakovanih naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(3)

Trgovske, gostinske in storitvene dejavnosti so koncentrirane v Semiču in posameznih manjših lokalnih središčih. Problematična je predvsem odsotnost osnovne oskrbe v obrobnih naseljih. Občina bo spodbujala interes za investicije v te dejavnosti.

(4)

Osnovno izobraževanje in otroško varstvo bo tudi v bodoče koncentrirano v Semiču, podružnična šola je v Štrekljevcu. Za ureditev dislociranih enot vrtcev v ostalih naseljih ni zadostnega števila otrok.

(5)

Zdravstvena postaja je v Semiču, zdravstvene usluge na višnji ravni so v Črnomlju in Novem mestu. Na področju zdravstvenega varstva ni pričakovati novih zdravstvenih ustanov.

Dom starejših občanov se načrtuje v Semiču, v okviru načrtovanja se preveri potrebe in možnosti gradnje varovanih stanovanj.

(6)

Infrastruktura s področja kulture je koncentrirana v Semiču (kulturni center, muzejska zbirka, knjižnica). Na območju občine delujejo kulturna društva, njihova dejavnost se odvija predvsem v kulturnem centru v Semiču ter v večnamenskih dvoranah v večjih naseljih. Prostorske možnosti za razvoj kulturnih dejavnosti se prednostno iščejo v obnovi obstoječih objektov.

(7)

Upravne, finančne in poslovne dejavnosti so koncentrirane v občinskem središču Semiču (občinska uprava, banka, pošta, zavarovalnica, policijska pisarna, pisarna Centra za socialno delo), del dejavnosti je tudi v Črnomlju. Razvoj teh dejavnosti se prednostno usmerja v Semič v skladu s potrebami in razvojem tehnologije.

(8)

Razvoj športa in rekreacije je usmerjen na obstoječe površine ob osnovni šoli v Semiču, na Štrekljevcu, v Stranski vasi, Rožnem Dolu in drugih naseljih. Športne in rekreacijske površine, tudi kot večnamenska igrišča ob gasilskih domovih, se urejajo v vseh večjih naseljih. Večja površina za motokros in golf je v bližini naselja Krupa, na Vrtači bo adrenalinski park. V okviru turistično-rekreacijskega centra Bela na Gričicah se urejajo tekaške proge, načrtovana je razširitev smučišča z novo dostopno točko v bližini Črmošnjic ter dopolnitev športno rekreacijskih površin s skakalnicami, sankališčem in športnimi igrišči.

Za potrebe športnih dejavnosti je treba dolgoročno zagotoviti 0,5 m2 pokritega in 3 m2 nepokritega prostora na prebivalca. Otroška igrišča z minimalnimi igrali so zaželena v vsakem naselju s 15 do 20 otroki.

(9)

Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.4.

27. člen

(usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje)

Razpršena gradnja se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev. Sanacija razpršene gradnje se bo izvajala s posameznim, skrbno načrtovanim zgoščanjem in zapolnjevanjem vrzeli, z vključevanjem v naselja ter z izboljšavami infrastrukturnega opremljanja.

28. člen

(usmeritve za ohranjanje območij razpršene poselitve)

(1)

Razpršena poselitev vinogradniških območij kot avtohtoni poselitveni vzorec se sanira z omejevanjem nenadzorovane pozidave, preprečevanjem spreminjanja namembnosti objektov, zagotavljanjem ustrezne namembnosti in oblikovanjem objektov ter z infrastrukturnim opremljanjem območij. Zgoščevanje pozidave je dopustno kot zaokroževanje obstoječih skupin stanovanjskih objektov, zidanic in kmečkih domačij na dobro dostopnih in komunalno opremljenih zemljiščih. Omejuje se gradnja stanovanjskih objektov, razen če gre za zgoščevanje in zaokroževanje obstoječe stanovanjske pozidave na infrastrukturno opremljenem zemljišču, predvsem za potrebe lokalnega prebivalstva. Gradnja zidanic, ki so gospodarski objekti, kateri primarno služijo kmetijski funkciji in sekundarno občasnemu bivanju, je pogojena z ustrezno površino vinograda oziroma sadovnjaka. V objektih je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja (zidaniški turizem), ki ne omejujejo pretežne kmetijske rabe objekta.

(2)

Ohranja se avtohtona razpršena poselitev, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec: žage in mlini, ribogojnice, lovske in gozdarske koče, planinski domovi, gostinski objekti izven strnjenih naselij, posebni objekti, kot so cerkve, kapelice, znamenja, samotne kmetije in zaselki, gospodarski in pomožni objekti (kozolci, čebelnjaki, lope, lovske preže ipd.), objekti komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, rekreacijski in športni objekti.

(3)

Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih objektov, če gre preselitev vitalnih kmetij, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti.

(4)

Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski, gozdarski in planinski domovi, žage, cerkve, kapelice, spomeniki, objekti gospodarske javne infrastrukture). Umeščanje objektov in ureditev v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov.

(5)

Gradnja objektov in ureditev zunaj naselij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine ter imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora. Gradnja objektov mora upoštevati tudi obstoječ vzorec razporeditve in velikosti objektov. Sprememba namembnosti objektov v območju kulturne dediščine je načeloma možna le ob ohranitvi dediščinskih lastnosti.

29. člen

(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)

Osnovno oblikovalsko vodilo pri urejanju naselij, novogradnjah, prenovah in drugih posegih v prostor je ohranjanje identitete kulturne krajine, naselbinskih jeder ter oblikovne podobe naselij, ob hkratnem zagotavljanju kakovostnega bivalnega in delovnega okolja (ustrezna gostota, urejanje odprtih, predvsem javnih površin, kakovostno oblikovanje, racionalna raba prostora, ureditve za racionalno rabo energije). Prenavlja in sanira se neustrezno pozidana in vzdrževana, opuščena in razvrednotena območja.

(2)

Razvoj naselij se prilagaja morfologiji obstoječe zazidave, reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom ter smerem komunikacij. Razpršena poselitev se razvija z oblikovanjem posameznih gruč objektov.

(3)

Oblikovanje novih stanovanjskih območij ter območij za gostinstvo in turizem naj bo sodobno z upoštevanjem elementov tradicionalnega oblikovanja; proizvodne dejavnosti imajo lahko oblikovanje prilagojeno funkcionalnim, tehnološkim in drugim potrebam.

(4)

Pri urejanju novih poselitvenih območij se zagotavlja zadostne površine za prometno ureditev, vključno s površinami za peš promet, javne utrjene in zelene površine, površine za otroška igrišča ter možnost priključevanja na komunalno in energetsko infrastrukturo.

30. člen

(območja, za katera se bo izvajala celovita prenova)

(1)

Prenova naselij je usmerjena predvsem v izboljšanje bivalnih pogojev, urejanje javnih površin in odprtega prostora. Pri tem se upošteva ohranjanje identitete naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(2)

Ohranjajo in prenavljajo se trško jedro Semiča in Črmošnjic, jedra vaških naselij ter druga pomembna in izpostavljena območja (npr. cerkve) in robovi naselij. Sanirajo se neustrezni objekti, območja in robovi vasi.

(3)

Kočevarska naselja na obrobju Kočevskega Roga (Planina, Blatnik, Brezovica, Komarna vas, Gričice) se revitalizirajo na podlagi konzervatorskih programov predvsem za razvoj turizma, Komarna vas in Brezovica pa tudi za razvoj kmetijstva. Topli Vrh se revitalizira predvsem za potrebe kmetijstva.

(4)

Prenova naselij, ki so registrirana kot kulturna dediščina, se načrtuje na podlagi konservatorskih izhodišč in pogojev pristojne službe, s ciljem zagotavljanja nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, njenega vzdrževanja, prenove, uporabe in oživljanja, ob zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti. Če se prenova naselbinske dediščine načrtuje s podrobnim prostorskim aktom, je njegov obvezni sestavni del konservatorski načrt za prenovo.

6. Usmeritve za razvoj v krajini

31. člen

(splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1)

V prostorskem razvoju dejavnosti v krajini, pa tudi poselitve in infrastrukture, se bo zagotavljalo ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst. Predvsem se bo zagotavljalo ohranjanje kakovosti izjemnih krajin in območij kompleksnega varstva ter posameznih prvin prepoznavnosti, kot so pobočja Kočevskega Roga, doline Krupe, Divjega potoka in Črmošnjičice, območje Bajerja pri Potokih ter Kota, Malin in Brezove Rebri, naravne prvine plitvega krasa, steljnike ter značilna vinogradniška območja.

(2)

Ohranja se avtohtona razpršena poselitev na vinogradniških območjih z zidanicami in gručami kmetij.

(3)

Prostorski razvoj dejavnosti se usmerja v območja z največjimi potenciali in z najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč.

(4)

Ohranjajo se kakovosti izjemnih krajin in krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na nacionalni ravni.

(5)

Ohranjanje vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja in s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine.

(6)

Ohranjajo se naravne kakovosti prostora z zagotavljanjem ugodnega stanja okolja in ugodnih razmer za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacijo in druge prostočasne dejavnosti. Na območjih naravnih kakovosti krajine (Kočevski Rog) se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednost z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.

(7)

Ohranjanje prepoznavnosti in naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem prostorskega razvoja na manj občutljiva območja. Ohranjajo se značilni stiki naselij z odprto krajino in kvalitetni pogledi na naselja ter značilna naselbinska, krajinska in arhitekturna tipologija in morfologija. Na območjih zaraščanja kulturne krajine se spodbuja predvsem kmetijsko rabo prostora.

(8)

Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.

(9)

Pospešujejo se dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega in zgodovinskega okolja z dediščino ter omejujejo ali preprečujejo se tiste, ki jih načenjajo.

(10)

Pri načrtovanju v krajini se zagotovlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(11)

Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5.

6.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire

32. člen

(kmetijstvo)

(1)

Razvoj kmetijstva je usmerjen v trajno varovanje najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo, katerih namembnost se spreminja le izjemoma. Pri gospodarjenju s temi zemljišči je treba upoštevati načela sonaravnega gospodarjenja, varstva naravne in kulturne dediščine ter kulturne krajine.

(2)

Izvajanje kmetijske dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava).

(3)

Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami in ob kočevarskih naseljih se spodbujajo različne oblike ekstenzivnega kmetovanja, predvsem živinoreja s pašništvom, v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti.

(4)

Na vinogradniških območjih se spodbuja ohranjanje vinogradov in sadovnjakov, omejuje pa se gradnja stanovanjskih objektov. Gradnja zidanic se pogojuje z ustrezno površino vinograda oziroma sadovnjaka, dopušča se razvoj zidaniškega turizma.

(5)

Na območjih varstva vodnih virov bo kmetijska dejavnost omejena pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov. Na drugih zemljiščih so dopustne agrarne operacije za izboljšanje kmetijskih zemljišč.

(6)

Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustna samo na obrobju naselij, na območjih, ki niso vidno izpostavljena ter niso moteča za kulturno krajino in območja kulturne dediščine.

(7)

Na območjih opuščenih kočevarskih vasi se ohranja obstoječi mikrorelief in obstoječa raba tal, preprečuje se zaraščanje zemljišč.

33. člen

(gozdarstvo)

(1)

Na območjih Kočevskega Roga in Gorjancev se ohranjajo veliki kompleksi gozda, zlasti pa varovalni gozdovi (Globoke Gače, Semiška gora, Bajer) in gozdovi s posebnim namenom (rezervata Pragozd Kopa in Ponikve).

(2)

Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih eko sistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija, vlaga) manj primerna za druge rabe. Na območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove (in druge naravne prvine) v čim bolj naravnem stanju.

(3)

Na območjih kočevarskih vasi, kjer se prepletajo kmetijska in gozdna zemljišča, se preprečuje zaraščanje kmetijskih zemljišč in s tem ohranja značilna kulturna krajina.

(4)

Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo njihovo uresničevanje, niso dopustni.

(5)

Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, vlake) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.

(6)

Za zagotavljanje dostopnosti gozdov se bodo gradile in rekonstruirale gozdne ceste in grajene vlake z vsakokratnim preverjanjem in usklajevanjem s pristojnimi službami za varstvo narave.

(7)

Obstoječi gozdarski in lovski objekti (koče, logarnice itd.) se ohranjajo in obnavljajo v obstoječih okvirih.

34. člen

(upravljanje z vodami)

(1)

Vode se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.

(2)

Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Redno vzdrževanje vodotokov je usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi, utrditve brežin itd. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.

(3)

V obvodnih krajinah in na mokrotnem svetu se varuje naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi. Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja, vključno z obvodno vegetacijo.

(4)

Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljišč mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot, habitata in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z ureditvami se ne sme povzročati poslabšanja stanja voda in vodnega režima.

(5)

Obnavljajo se stari mlini in žage, skupaj z jezovnimi zgradbami. Poleg prvotne namembnosti se lahko objekti namenijo tudi za pridobivanje električne energije ob upoštevanju naravovarstvenih in kulturnovarstvenih smernic.

(6)

Na erozijskih območjih se ne načrtujejo ureditve in dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(7)

Zagotavlja se neškodljiv dostop do voda in obvodnega prostora. Rekreacijska območja se urejajo na mestih, kjer je možno zagotoviti dostop do vode brez spreminjanja morfoloških značilnosti in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov.

(8)

Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako rabo, da se ohranjata kvaliteta in količina podzemnih voda. Na območjih varstva vodnih virov bo kmetijska dejavnost omejena pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov. Poselitev se praviloma usmerja na območja, kjer je možno zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo.

35. člen

(turizem in rekreacija ter prostočasne dejavnosti)

(1)

Turizem, rekreacija in prostočasne dejavnosti se usmerja, poleg območij za turizem, rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te potrebe niso potrebne zahtevne prostorske ureditve in rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.

(2)

Razvoj turizma se usmerja v območja z večjim turističnim potencialom: staro trško jedro Semiča, Črmošnjice (vstopna točka v Kočevski Rog), turistično naselje Gričice in druga naselja s potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. Razvija se predvsem nemnožičen turizem kot je izletništvo, pohodništvo, lov, ribolov, kolesarjenje, na vinogradniških območjih tudi vinske poti in zidaniški turizem.

(3)

Razvoj turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih (npr. na naravovarstveno občutljivih območjih kot je Kočevski Rog in območje ob Krupi).

(4)

Nove prenočitvene zmogljivosti v hotelih, apartmajskih in počitniških objektih, se zagotavljajo v Črmošnjicah in na Gričicah, v drugih naseljih pa v okviru turističnih kmetij, penzionov, oddajanja sob in apartmajev. Na vinogradniških območjih se prenočitvene zmogljivosti razvijajo v okviru zidanic.

(5)

Pri načrtovanju turizma, rekreacije in prostočasnih dejavnosti se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti zavarovanih območij. Na območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja za turizem na delih, kjer je zagotovljena komunalna in druga infrastruktura in dejavnost ni v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.

(6)

Rekreacijo in prostočasne dejavnosti v naravnem okolju se usmerja tudi na obvodni pas vodotokov, kjer se urejajo poti in dostopi do vode, dejavnosti se razvijajo v manjšem obsegu, lokalno, nemnožično in v okoljsko manj obremenjenih oblikah. Z načrtovanjem in spodbujanjem turizma in rekreacije ob rekah se načrtuje raba prostora, ki ne bo posegala z gradnjami na poplavne ravnice in brežino reke.

(7)

V območjih z naravnimi kakovostmi (ob Krupi, Divjem potoku in Črmošnjičici) se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih v skladu z varstvenimi usmeritvami.

(8)

Naravovarstvene vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave.

(9)

Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje onesnaževanje (npr. smučišče) se načrtujejo izven območij, ki so občutljiva za onesnaženje (jamski sistemi ...), izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.

(10)

Začasne objekte, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se načrtuje v območjih za turizem in rekreacijo oziroma na infrastrukturno opremljenih stavbnih zemljiščih z dobrim dostopom.

36. člen

(pridobivanje mineralnih surovin)

(1)

Na območju občine je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na treh pridobivalnih prostorih (kamnolomi Brezovica, Vrčice, Topli Vrh; rudarska pravica za kamnolom Gradnik je potekla; trenutno je brez rudarske pravice na novo načrtovan kamnolom pri Malinah z novo dovozno cesto). V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Nove površinske kope se načrtuje le izjemoma izven naravovarstveno občutljivih območij (območja naravnih vrednot, najpomembnejši deli ekološko pomembnih območij, posebna in potencialna varstvena območja).

(2)

V času pridobivanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, po opustitvi dejavnosti pa se mora izvesti sanacija z uvedbo ustrezne nadomestne rabe. Nelegalne kope v občini se evidentira in sanira brez izkoriščanja mineralnih surovin.

(3)

Izkoriščanje mineralnih surovin naj se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječe površinske kope v območjih z naravnimi kakovostmi se prednostno sanira s povrnitvijo v naravno stanje ali uredi kot nadomestni habitat.

6.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih

37. člen

(usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)

(1)

Območje Občine Semič sodi zaradi vrednot kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno krajino Bele krajine je značilno prepletanje njivskih, travniških in gozdnih površin ter steljnikov, ki se skladajo z gručasto poselitvijo v vasicah z dominantnimi zvoniki in vinogradi na pobočjih z značilnimi zidanicami. Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino.

(2)

Ohranjanje prepoznavnosti krajin se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem na območjih prepoznavnosti kot so izvir in reka Krupa, Črmošnjičica in Divji potok, območje Malin in Brezove Rebri.

(3)

Ohranja se oblika naselij ter posamični kakovostno oblikovani objekti in njihova umeščenost v prostor, vinogradi na pobočjih nad belokranjskim ravnikom z zidanicami in drobno strukturo parcel, orientiranih po vpadnici.

(4)

Vinogradniška območja so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec razpršene poselitve zidanic, gospodarskih objektov, domačij, zaselkov. Urejajo se kot pomembna območja prepoznavnosti prostora.

(5)

Ohranjajo in razvijajo se posebna območja, pomembna z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti: trško jedro Semiča, vaška jedra Črmošnjic, Gradnika, Brezove Rebri, Štrekljevca, Krvavčjega Vrha in naselje Maline. Posebno pozornost se nameni revitalizaciji kočevarskih naselij Gričice, Topli Vrh, Komarna vas, Blatnik in Planina, ki se izvaja na podlagi konzervatorskih programov.

38. člen

(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)

(1)

Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov. Za posege v območja ohranjanja narave je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojne službe za ohranjanje narave.

(2)

Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju Občine Semič, predvsem pa na območjih ohranjanja narave:

-

zavarovana območja (naravni spomenik reka Krupa in kraška jama Judovska hiša),

-

za zavarovanje predvideno območje regijski park Kočevsko-Kolpa,

-

naravne vrednote različnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovna naravna vrednota). Naravne vrednote se varuje v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot,

-

ekološko pomembna območja (Kočevsko, Gorjanci, Krupa, osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri). Ohranja se razsežnost habitatnih tipov in habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja se njihova kvaliteta in povezanost ter omogoča ponovna povezanost, če je bila le-ta prekinjena,

-

posebna varstvena območja (območja Natura 2000) (Bela krajina, Kočevsko–Kolpa, Gorjanci–Radoha, Kočevsko, Gradac). Ohranja se naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo. Ohranja in izboljšuje se kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, ohranja se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst ter omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena,

-

habitatni tipi, pri katerih se ohranja naravna razširjenost, specifična struktura in ustrezna raba ter ugodno stanje za habitate značilnih rastlinskih in živalskih vrst. Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva.

(3)

Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti na naravnih vrednotah se izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Z naravnimi vrednotami je potrebno ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj.

(4)

Ohranjajo se prvine biotske raznovrstnosti krajine, kot so travniški sadovnjaki, mejice, žive meje, posamezna drevesa, skupine dreves, gozdni otoki in steljniki.

39. člen

(usmeritve za varstvo kulturne dediščine)

(1)

Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno vključevanje dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnava dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik ter prostorski potencial. Kulturna dediščina se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem.

(2)

Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomenik državnega pomena ali lokalnega pomena in preostala dediščina).

(3)

Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev in drugi).

(4)

Ohranja se izredno ogrožena stavbna dediščina na podeželju (stare kmečke hiše, domačije ter posamične kašče, zidanice itd.) in se jo v večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi.

(5)

Ogrožena zvrst kulturne dediščine so opuščene kočevarske vasi ter razvaline cerkva in gradov. Velik del stavbne dediščine v Kočevskem Rogu je v razvalinah, naselja v dolini pa so spremenila velik del značilnega stavbnega fonda. Ohranjati je potrebno zatečeno stanje in ga po možnosti izboljšati. Obnavljajo se objekti, ki med vojno niso bili požgani, sanirajo se cerkveni zvoniki v Brezovici, Blatniku in na Toplem Vrhu kot prepoznavni del kulturne krajine.

(6)

Poleg objektov dediščine se varujejo tudi njihova vplivna območja, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika.

6.3 Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter za obrambne potrebe

40. člen

(usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1)

Omejujejo se posegi na ogroženih in varstvenih območjih. Tveganja zaradi naravnih in drugih nesreč se bodo zmanjšala s preventivnim načrtovanjem in umeščanjem dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih in z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.

(2)

Na ogroženih območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč in z omejevanjem razvoja glede na stopnjo nevarnosti ter omogočiti intervencijo v izrednih razmerah. Na teh območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti, ki bi lahko povzročile naravne nesreče in povečale ogroženost prostora.

(3)

Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti protipotresno projektirani in grajeni, upošteva se VII. in VIII. potresna stopnja po MSC lestvici.

(4)

Varujejo se erozijska območja pred posegi; posege se načrtuje z ustreznimi odmiki, na teh območjih se bodo načrtovali in izvajali ukrepi za sanacijo.

(5)

Za potrebe zaščite pred požarom se zagotavljajo zadostne količine vode iz hidrantnega omrežja, na vodno deficitarnih območjih pa iz kapnic in protipožarnih bazenov in rezervoarjev.

(6)

Na območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo posegi, ki bi pomenili dodatno tveganje za življenje ljudi, za materialne dobrine in naravo.

(7)

Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport) je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe in ukrepe, da se preprečijo verižne nesreče oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje in pomoč. Posegi na teh območjih ali v vplivnih območjih so omejeni.

(8)

V vseh ogroženih območjih ter v vseh poselitvenih območjih se zagotavljajo neovirani in ustrezno dimenzionirani dostopi intervencijskih in reševalnih vozil.

41. člen

(usmeritve za območja in objekte za obrambne potrebe)

Na območju Občine Semič so naslednja območja posebnega pomena za obrambo: Gričice (območje izključne rabe) in Mirna gora (območje možne izključne rabe). Območja izključne rabe so namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe in se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske.

7. Koncept prostorskega razvoja Semiča

42. člen

(1)

Območje urbanističnega načrta Semiča obsega osrednji del območja naselja z nekdanjimi vasmi Vavpča vas, Mladica, Sela, Kašča ter območje za proizvodne dejavnosti na Vrtači. Območje obsega obstoječo strnjeno poselitveno območje ter planirane površine za dolgoročni razvoj in rekreacijske površine, ki se neposredno navezujejo na strnjeno naselje. Območje obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše površine kmetijskih zemljišč, ki so funkcionalno povezane z naseljem.

(2)

Dolgoročni razvoj Semiča je usmerjen ob Metliško cesto in Črnomaljsko cesto. Individualna stanovanjska gradnja se usmerja predvsem na nepozidana stavbna zemljišča v okviru obstoječih površin in na nove površine na obrobju. Večstanovanjska gradnja je usmerjena na območje blokovne gradnje ob Metliški cesti. Ob Črnomaljski cesti je načrtovan dom starejših občanov s spremljajočimi ureditvami.

(3)

Delovna mesta so koncentrirana na območju Iskre in gospodarskih conah na Vrtači in Semiču ob Metliški cesti.

(4)

Središče Semiča se dopolnjuje s centralnimi funkcijami. Za območje trškega jedra se s podrobnejšim načrtovanjem in prenovo določijo podrobnejše usmeritve za urejanje. Druga razvojna območja obsegajo osnovno šolo in vrtec ter zdravstveno postajo in načrtovan dom starejših občanov.

(5)

Večje površine za šport in rekreacijo so funkcionalno povezane z osnovno šolo.

(6)

Poleg urejanja novih razvojnih območij in prenove trškega jedra so pomembni prostorsko ureditveni ukrepi na obstoječi stavbni strukturi in odprtemu prostoru. Osrednja prometna os (Črnomaljska cesta in Vajdova ulica) se ureja kot prepoznavna ulica z drevoredi in razširitvami javnega prostora ter z obstoječim in novim javnim programom.

(7)

Izhodišče za prometno urejanje dolgoročnega razvoja Semiča predstavlja načrtovana hitra cesta tretje razvojne osi s priključkom na Metliško cesto in načrtovana obvoznica ob vzhodnem robu naselja, ki bo omogočala preusmeritev tranzitnega prometa na državni cesti izven središča naselja in prometno napajanje območja za proizvodnjo na Vrtači neposredno s hitre ceste.

(8)

Območje urbanističnega načrta Semiča je opremljeno z vodovodnim, kanalizacijskim, električnim in elektronsko komunikacijskim in daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso. Zaradi predvidenih novih razvojnih površin in izboljšav stanja bo potrebno dograditi omrežje GJI ter zagotoviti ustrezno komunalno oskrbo. Predvideno je povečanje kapacitete obstoječe čistilne naprave in razširitev kanalizacijskega omrežja, gradnja razdelilne postaje (RP) Semič za oskrbo z električno energijo v prvi fazi, kasneje pa tudi gradnja razdelilne transformatorske postaje (RTP) 110/20 kV Semič v proizvodno servisni coni Vrtača. Predvideni prenosni plinovod se na območju urbanističnega načrta zaključi z merilno regulatorsko postajo (MRP) Semič, ki bo zagotavljala dolgoročno oskrbo z zemeljskim plinom.

8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

43. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)

V OPN je določena osnovna namenska raba zemljišč, ki obsega:

-

stavbna zemljišča,

-

kmetijska zemljišča,

-

gozdna zemljišča,

-

vodna zemljišča,

-

druga zemljišča.

(2)

Dejavnosti se usmerjajo v skladu s plansko opredeljeno namembnostjo površin in dopustnimi dejavnostmi v okviru posamezne pretežne podrobnejše namenske rabe. V posameznih območjih urejanja se omejujejo tiste dejavnosti, ki prekomerno in negativno vplivajo na osnovno prevladujočo rabo in lahko predstavljajo omejitev in razvrednotenje te rabe.

(3)

Ohranijo se obstoječa stavbna zemljišča, razen območij, ki so z vidika varstva nesprejemljiva (ohranjanje narave). Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.

(4)

Širitve stavbnih zemljišč na kmetijska in gozdna zemljišča segajo na območja, kjer je za racionalni in kvaliteten prostorski razvoj najbolj smotrno. Pri tem so v največji možni meri upoštevane naravne in ustvarjene kvalitete prostora ter omejitve glede varstvenih območij, območij najboljših kmetijskih zemljišč itd.

(5)

Na območjih razpršene poselitve je možna širitev poselitve na kmetijska in gozdna zemljišča zaradi zagotovitve razvojnih površin kmetije in za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Na vinogradniških območjih se zagotavljajo nove poselitvene površine za gradnjo zidanic in vinskih hramov v povezavi z ustrezno površino vinograda ali sadovnjaka.

(6)

Nepozidana stavbna zemljišča se vračajo v kmetijska in gozdna zemljišča:

-

če je za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo z vidika prostorskega razvoja občine,

-

če so se na podlagi prostorskih analiz izkazala neustrezna za gradnjo,

-

če gre za območja z varstvenimi režimi, ki gradnje ne dopuščajo.

(7)

Krčitev gozdov za ureditev kmetijskih zemljišč je na območjih, kjer je izkazan interes lastnikov zemljišč in s tem ni prizadeta funkcija gozda. Krčitve varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov za ureditev kmetijskih zemljišč niso dopustne.

(8)

Vodna zemljišča se ohranjajo v obstoječem obsegu.

(9)

Degradirana zemljišča se sanirajo in rekultivirajo v kmetijske in gozdne površine.

(10)

Pri opredeljevanju namenske rabe zemljišč je treba upoštevati območja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine tako, da le-ta ne bodo prizadeta in da bo omogočeno varovanje, ohranjanje, vzdrževanje in prezentacija.

(11)

Pri določanju namenske rabe na območju, kjer je evidentirana dediščina je potrebno:

-

namensko rabo prilagoditi rabi, ki bo v največji možni meri omogočala varovanje, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine,

-

na območjih registriranih arheoloških najdišč sprememba namenske rabe, glede na obstoječo namensko rabo, načeloma ni dopustna. Namenska raba na arheoloških najdiščih mora v prvi vrsti zagotavljati nepoškodovanost podzemnih ostalin, zato se morajo novi posegi načeloma izogibati znanim arheološkim najdiščem. Namenska raba se izjemoma lahko razlikuje od dejanske rabe, kolikor stopnja varstva posameznega arheološkega najdišča to dopušča (glede na varstveni režim, ki velja za konkretno arheološko najdišče),

-

uvajanje rab oziroma dejavnosti, ki negativno vplivajo na pričevalnost in značaj dediščine in varovane krajinske značilnosti, ni dopustno,

-

na območjih dediščine in vplivnih območjih ni možno načrtovati območij za potrebe obrambe, velikih območij proizvodnih dejavnosti ali območij dejavnosti, ki bi bila v primeru oboroženega spopada potencialni cilj napada,

-

obrtne in industrijske obrate je treba umeščati v obrtno cono centralnih naselij,

-

pri načrtovanju v območjih turizma in rekracije je potrebno javnosti omogočiti dostop do kulturnih spomenikov. V območja kulturne dediščine se lahko poleg prvotnih funkcij umeščajo tudi tista, ki služijo turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo.

(12)

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.6.

9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

44. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)

S prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP) se ureja celotni prostor občine, razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti (občinski podrobni prostorski načrti – OPPN). S PIP se začasno urejajo tudi območja planiranih OPPN do njihovega sprejetja.

(2)

Pogoje za gradnjo se predvidi tako, da bo hkrati z zagotavljanjem funkcionalnosti zadoščeno tudi vsem okoljevarstvenim vidikom, vidikom varovanja zdravja ljudi, bivalnega in delovnega okolja, varstva narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugim vidikom in predpisom na način, da se ne poslabšuje obstoječe stanje.

(3)

Območja za industrijsko proizvodnjo so praviloma ločena od stanovanjskih površin, možno pa je prepletanje gospodarskih in centralnih dejavnosti, če so le-te med seboj združljive.

(4)

Zagotavljajo se ukrepi za usklajeno in učinkovito opremljanje s GJI.

(5)

Pogoje za oblikovanje se predvidi tako, da poleg zagotavljanja funkcionalnosti sledijo kulturnim in krajinskim značilnostim območja.

(6)

Območja stavbnih zemljišč v naseljih, kjer niso predvideni podrobni prostorski izvedbeni akti, se pri načrtovanju upoštevajo morfološke, urbanistične, oblikovalske in druge značilnosti naselja, v katerem se območje nahaja.

10. Usmeritve za urejanje prostora z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti

45. člen

(1)

OPPN se izdelajo za območja, kjer je planirano oziroma pričakovano zahtevnejše prostorsko urejanje in infrastrukturno opremljanje, kjer je potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in s katerimi se želi doseči racionalno rabo prostora, celovito infrastrukturno opremljenost območja, postopnost in zaporednost urejanja, omejitev vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje ter sodelovanje javnosti.

(2)

Z OPPN se lahko glede na zahtevnost in kompleksnost, ureja tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN grafično niso prikazana in se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev. V podrobnejše načrtovanje je zaradi celostnega urejanja možno priključiti tudi sosednja območja ali dele EUP – enot urejanja prostora.

(3)

Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati registrirane enote kulturne dediščine skupaj z njihovimi vplivnimi območji ter režimi, ki v njih veljajo.

III. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE SEMIČ

1. Splošne določbe

46. člen

(vsebina izvedbenega dela OPN)

Izvedbeni del OPN določa prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP) za graditev objektov in druge posege v prostor. PIP so določeni za celotno območje Občine Semič za posamezne vrste osnovne in podrobnejše namenske rabe površin ter za izjemne primere urejanja še s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za določene enote urejanja prostora.

2. Enote urejanja prostora

47. člen

(enote urejanja prostora)

(1)

Območje občine se deli na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP). Te določajo pogoje za urejanje:

-

posameznih naselij oziroma njihovih delov in drugih območij z enotno namensko rabo,

-

območij razpršene poselitve na vinogradniških območjih (VIN),

-

območij odprtega prostora (ODP).

(2)

Za posamezno EUP veljajo:

-

skupni izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rabe (NRP) in podrobnejše namenske rabe (PNR),

-

podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki se nanašajo na posamezno EUP.

(3)

Skupni prostorski izvedbeni pogoji veljajo v vseh enotah urejanja prostora razen, če je s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(4)

EUP se označujejo z oznako naselja in zaporedno številko (npr. SEM-1):

+-----------+----------------------------+
|Oznaka     |Ime naselja                 |
+-----------+----------------------------+
|BLC        |Blatnik pri Črmošnjicah     |
+-----------+----------------------------+
|BRD        |Brezje pri Rožnem Dolu      |
+-----------+----------------------------+
|BVV        |Brezje pri Vinjem Vrhu      |
+-----------+----------------------------+
|BRR        |Brezova Reber               |
+-----------+----------------------------+
|BRC        |Brezovica pri Črmošnjicah   |
+-----------+----------------------------+
|BRS        |Brstovec                    |
+-----------+----------------------------+
|CER        |Cerovec pri Črešnjevcu      |
+-----------+----------------------------+
|CRE        |Črešnjevec pri Semiču       |
+-----------+----------------------------+
|CRM        |Črmošnjice                  |
+-----------+----------------------------+
|GAC        |Gaber pri Črmošnjicah       |
+-----------+----------------------------+
|GLA        |Gornje Laze                 |
+-----------+----------------------------+
|GRA        |Gradnik                     |
+-----------+----------------------------+
|HCE        |Hrib pri Cerovcu            |
+-----------+----------------------------+
|HRD        |Hrib pri Rožnem Dolu        |
+-----------+----------------------------+
|KAL        |Kal                         |
+-----------+----------------------------+
|KOV        |Komarna vas                 |
+-----------+----------------------------+
|KRU        |Krupa                       |
+-----------+----------------------------+
|KRV        |Krvavčji Vrh                |
+-----------+----------------------------+
|LIP        |Lipovec                     |
+-----------+----------------------------+
|MST        |Maline pri Štrekljevcu      |
+-----------+----------------------------+
|MOV        |Moverna vas                 |
+-----------+----------------------------+
|NEV        |Nestoplja vas               |
+-----------+----------------------------+
|OMT        |Omota                       |
+-----------+----------------------------+
|OSK        |Oskoršnica                  |
+-----------+----------------------------+
|OSJ        |Osojnik                     |
+-----------+----------------------------+
|PLA        |Planina                     |
+-----------+----------------------------+
|PDR        |Podreber                    |
+-----------+----------------------------+
|POT        |Potoki                      |
+-----------+----------------------------+
|PRC        |Praproče                    |
+-----------+----------------------------+
|PRP        |Praprot                     |
+-----------+----------------------------+
|PRE        |Preloge                     |
+-----------+----------------------------+
|PRI        |Pribišje                    |
+-----------+----------------------------+
|PUG        |Pugled                      |
+-----------+----------------------------+
|ROD        |Rožni Dol                   |
+-----------+----------------------------+
|SEV        |Sela pri Vrčicah            |
+-----------+----------------------------+
|SEM        |Semič                       |
+-----------+----------------------------+
|SCO        |Semič – Coklovica           |
+-----------+----------------------------+
|SGA        |Semič – Gaber               |
+-----------+----------------------------+
|SKA        |Semič – Kašča               |
+-----------+----------------------------+
|SKO        |Semič – Kot                 |
+-----------+----------------------------+
|SML        |Semič – Mladica             |
+-----------+----------------------------+
|SSA        |Semič – Sadinja vas         |
+-----------+----------------------------+
|SSE        |Semič – Sela                |
+-----------+----------------------------+
|SVV        |Semič – Vavpča vas          |
+-----------+----------------------------+
|SVR        |Semič – Vrtača              |
+-----------+----------------------------+
|SOV        |Sodji Vrh                   |
+-----------+----------------------------+
|SVN        |Sovinek                     |
+-----------+----------------------------+
|SRV        |Srednja vas                 |
+-----------+----------------------------+
|STV        |Starihov Vrh                |
+-----------+----------------------------+
|SVS        |Stranska vas pri Semiču     |
+-----------+----------------------------+
|STR        |Štrekljevec                 |
+-----------+----------------------------+
|TRV        |Trebnji Vrh                 |
+-----------+----------------------------+
|VVS        |Vinji Vrh pri Semiču        |
+-----------+----------------------------+
|VRC        |Vrčice                      |
+-----------+----------------------------+

(5)

EUP za vinogradniške površine (VIN) obsega območja razpršene poselitve na vinogradniških površinah.

(6)

EUP za odprti prostor (ODP) obsega prostor občine izven poselitvenih območij (razen razpršene poselitve), površinskih kopov mineralnih surovin, območij infrastrukture in voda.

(7)

EUP za infrastrukturo (SEI) obsega državne ceste, železniško progo z železniško postajo Semič in železniškim postajališčem Rožni Dol.

(8)

EUP za prenosni plinovod za oskrbo Bele krajine z zemeljskim plinom (DPN-R-45) obsega območje plinovoda, merilno regulatorsko postajo in električni priključek.

3. Območja namenske rabe prostora

48. člen

(1)

Vsaka enota urejanja prostora ima določeno vrsto namenske rabe prostora, ki se deli na osnovno namensko rabo in podrobnejšo namensko rabo.

(2)

Vrste namenske rabe prostora:

+----------------+-----------------------+----------------------+
|Območja osnovne |Območja podrobnejše    |Členitev podrobnejše  |
|namenske rabe   |namenske rabe (PNR)    |namenske rabe (PNR)   |
|(NRP)           |                       |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|1. OBMOČJA      |                       |                      |
|STAVBNIH        |                       |                      |
|ZEMLJIŠČ        |                       |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |S – OBMOČJA STANOVANJ  |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |SS – območja za        |SS – površine za eno  |
|                |stanovanja             |in dvostanovanjske    |
|                |                       |stavbe                |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |                       |SSa – površine za     |
|                |                       |večstanovanjske       |
|                |                       |stavbe                |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |SK – površine          |                      |
|                |podeželskega naselja   |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |SP – površine          |                      |
|                |počitniških hiš        |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |C – OBMOČJA CENTRALNIH |                      |
|                |DEJAVNOSTI             |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |CU – osrednja območja  |                      |
|                |centralnih dejavnosti  |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |CD – druga območja     |CDc – območja verskih |
|                |centralnih dejavnosti  |dejavnosti            |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |                       |CDi – območja za      |
|                |                       |izobraževanje         |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |                       |CDz – območja za      |
|                |                       |zdravstvo             |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |                       |CDk – območja za      |
|                |                       |kulturo               |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |                       |CDg – območja         |
|                |                       |gasilskih domov       |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |I – OBMOČJA            |                      |
|                |PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |IP – površine za       |                      |
|                |industrijo             |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |IG – površine          |                      |
|                |gospodarskih con       |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |IK – površine z        |                      |
|                |objekti za kmetijsko   |                      |
|                |proizvodnjo,           |                      |
|                |ribogojništvo          |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |B – POSEBNA OBMOČJA    |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |BT – površine za       |BTg – gozdarske in    |
|                |turizem                |lovske koče           |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |Z – OBMOČJA ZELENIH    |                      |
|                |POVRŠIN                |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |ZS – površine za       |                      |
|                |oddih, rekreacijo in   |                      |
|                |šport                  |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |ZP – parki             |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |ZK – pokopališča       |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |P – OBMOČJA PROMETNIH  |                      |
|                |POVRŠIN                |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |PC – površine cest     |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |PŽ – površine železnic |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |PO – ostale prometne   |                      |
|                |površine               |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |T – OBMOČJA            |                      |
|                |KOMUNIKACIJSKE         |                      |
|                |INFRASTRUKTURE         |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |E – OBMOČJA ENERGETSKE |                      |
|                |INFRASTRUKTURE         |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |                       |Ep – območja          |
|                |                       |energetske            |
|                |                       |infrastrukture –      |
|                |                       |plinovoda             |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |O – OBMOČJA OKOLJSKE   |                      |
|                |INFRASTRUKTURE         |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |O – območja okoljske   |Ov – območja oskrbe z |
|                |infrastrukture         |vodo                  |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |                       |Oc – čistilne naprave |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |F – OBMOČJA ZA POTREBE |                      |
|                |OBRAMBE V NASELJU      |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |A – OBMOČJA RAZPRŠENE  |                      |
|                |POSELITVE              |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |A – razpršena          |Ag – razpršena        |
|                |poselitev              |poselitev –           |
|                |                       |gospodarski objekti   |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |                       |Az – razpršena        |
|                |                       |poselitev – zidanice  |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|2. OBMOČJA      |                       |                      |
|KMETIJSKIH      |                       |                      |
|ZEMLJIŠČ        |                       |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |K1 – NAJBOLJŠA         |                      |
|                |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA    |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |K2 – DRUGA KMETIJSKA   |K2s – območja         |
|                |ZEMLJIŠČA              |sanacije degradiranih |
|                |                       |zemljišč v kmetijska  |
|                |                       |zemljišča             |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|3. OBMOČJA      |                       |                      |
|GOZDNIH ZEMLJIŠČ|                       |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA   |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |G – gozdna zemljišča   |Gr – gozdni rezervati |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |                       |Gv – varovalni        |
|                |                       |gozdovi               |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|4. OBMOČJA VODA |                       |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |VC – POVRŠINSKE VODE   |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|5. OBMOČJA      |                       |                      |
|DRUGIH ZEMLJIŠČ |                       |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |L – OBMOČJA MINERALNIH |                      |
|                |SUROVIN                |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+
|                |LN – površine          |                      |
|                |nadzemnega             |                      |
|                |pridobivalnega         |                      |
|                |prostora               |                      |
+----------------+-----------------------+----------------------+

4. Skupni prostorski izvedbeni pogoji

4.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti, vrste objektov in vrste posegov

49. člen

(vrste dovoljenih gradenj)

(1)

Če ta odlok ali drugi predpisi ne določajo drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje gradnje:

-

gradnja novih objektov,

-

dozidave in nadzidave,

-

rekonstrukcije objektov,

-

odstranitve objektov,

-

vzdrževanje objektov.

(2)

Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževalna dela, razen odstranitve objektov, so dopustne samo na zakonito zgrajenih objektih.

(3)

Dozidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na obstoječi komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali nadzidava.

(4)

Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni s podrobnejšo namensko rabo EUP, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitve objektov in spremembe namembnosti objektov v namembnost, skladno s podrobnejšo namensko rabo.

(5)

Na parceli, namenjeni gradnji, je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s prilogama 1 in 2, ki sta sestavni del tega odloka. Kolikor se spremeni Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08), se nova določila smiselno upoštevajo v prilogah 1 in 2.

(6)

Na območjih, varovanih po predpisih kulturne dediščine, so gradnje novih objektov ter dozidave in nadzidave dopustne le v skladu z varstvenim režimom, ki veljajo za posamezno enoto dediščine. Gradnja oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne le v skladu z varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto dediščine.

(7)

Odstranitve objektov ali delov objektov ter dozidave ali nadzidave objektov, ki so kulturna dediščina, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. V ta namen je treba predhodno pridobiti soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

50. člen

(spremembe namembnosti objektov)

(1)

Spremembe namembnosti legalno zgrajenih objektov so dopustne za dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora, določeno za posamezno enoto urejanja prostora.

(2)

Za legalno zgrajene objekte, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo prostora, so dopustna nujna vzdrževalna dela, odstranitve objektov ali sprememba namembnosti objektov v skladu z namensko rabo in določili tega odloka.

51. člen

(vzdrževanje objektov)

(1)

Pri vzdrževalnih delih in energetskih sanacijah stavb se zagotavlja kakovost in enotno oblikovanje fasade.

(2)

Zamenjava oken in vrat na fasadah je dopustna v enaki velikosti in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo, ali v enotni barvi za celoten objekt.

(3)

Zasteklitve balkonov so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt.

(4)

Na objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustna vzdrževalna dela v skladu z varstvenim režimom, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

52. člen

(drugi dopustni posegi v prostor)

(1)

Če ta odlok ali drugi predpisi ne določajo drugače, so na celotnem območju občine dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nove gradnje, odstranitve in drugi posegi v prostor:

-

ceste in cestni objekti, parkirne površine, pločniki, peš poti, dostopi za funkcionalno ovirane, kolesarske steze in poti, dostopne ceste do objektov, avtobusna postajališča,

-

vodovodno omrežje, objekti in naprave, vključno z zajetji, črpališči, vodohrani, hidrantnim omrežjem in vodovodnimi rezervoarji za požarno vodo,

-

kanalizacijsko omrežje, objekti in naprave, vključno s črpališči, zadrževalnimi bazeni, razbremenilniki in čistilnimi napravami,

-

nadzemni in podzemni elektroenergetski vodi napetosti 20 kV in manj, vključno s transformatorskimi postajami in javno razsvetljavo,

-

distribucijsko plinovodno omrežje, vključno z merilno regulacijskimi postajami,

-

omrežje daljinskega ogrevanja, vključno s kotlovnicami,

-

nadzemno in podzemno elektronsko komunikacijsko omrežje, objekti in naprave,

-

ekološki otoki,

-

javne površine, športna in otroška igrišča, urbana oprema, spominska obeležja,

-

urejene zelene površine, parki,

-

ostala GJI, vključno s priključki,

-

vodnogospodarske ureditve in objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda,

-

objekti in ureditve za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-

objektov in naprav za potrebe raziskav in študijske dejavnosti.

(2)

Na celotnem območju občine so dopustne raziskave nahajališč mineralnih surovin in podzemnih vod pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se zemljišča po raziskavah vrnejo v prvotno stanje.

(3)

Objekti, ureditve in posegi iz prvega in drugega odstavka so dopustni, če niso v nasprotju z drugimi členi tega odloka in s predpisi, ki urejajo posamezna področja graditve in varstva.

4.1.1 Prostorski izvedbeni pogoji na površinah, namenjenih poselitvi

53. člen

(površine stanovanj – S)

(1)

Površine za eno- in dvostanovanjske stavbe (SS) so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim.

(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:

-

bivanje – stanovanja, občasno bivanje,

-

obstoječe kmetije,

-

trgovske, gostinske, obrtne delavnice, storitvene, poslovne dejavnosti pod pogoji:

-

da nimajo škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje,

-

da velikost gradbene parcele zagotavlja potrebno površino za osnovno dejavnost in spremljajoče dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami,

-

obrtne delavnice, ki po skupni uporabni površini ne presegajo 200 m2,

-

kvartarne dejavnosti.

(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:

-

stanovanjske stavbe, počitniške stavbe in stavbe za občasno bivanje, nestanovanjske stavbe za potrebe območja,

-

obstoječi kmetijski objekti, objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,

-

objekti in ureditve za spremljajoče terciarne in kvartarne dejavnosti,

-

objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti, otroška igrišča.

(1.3) Tipologija zazidave:

-

prostostoječi objekti; izjemoma dvojčki, objekti v nizu in atrijski objekti.

(1.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:

-

faktor zazidanosti (FZ): do 0,40, faktor izrabe (FI): do 0,70.

(1.5) Drugi pogoji:

-

najmanj 20% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice.

(2)

Površine za večstanovanjske stavbe (SSa) so namenje bivanju in spremljajočim dejavnostim.

(2.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:

-

bivanje – stanovanja,

-

trgovske, gostinske, storitvene, poslovne dejavnosti pod pogoji:

-

da nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje,

-

da velikost gradbene parcele zagotavlja potrebno površino za normalno funkcioniranje osnovne in pomožne nestanovanjske stavbe, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami,

-

kvartarne dejavnosti.

(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:

-

stanovanjske stavbe in spremljajoče nestanovanjske stavbe za potrebe osnovnega objekta in bivanja,

-

objekti in ureditve za spremljajoče dejavnosti,

-

objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti, otroška igrišča.

(2.3) Tipologija zazidave:

-

prostostoječi objekti, objekti v nizu.

(2.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:

-

faktor zazidanosti (FZ): do 0,50, faktor izrabe (FI): do 1,70,

-

faktor izrabe je lahko večji v primeru večjega števila podzemnih garaž.

(2.5) Drugi pogoji:

-

najmanj 20% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice, otroška igrišča ter ureditve za rekreacijo in šport.

(3)

Površine podeželskega naselja (SK) so namenjene kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.

(3.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:

-

bivanje – stanovanja, občasno bivanje,

-

kmetije (stanovanja kmetije in nestanovanjski kmetijski objekti),

-

trgovske, gostinske, storitvene, obrtne delavnice, poslovne dejavnosti, turizem, šport in rekreacija v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji in za krajevne potrebe pod pogoji:

-

da nimajo škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje,

-

da velikost gradbene parcele zagotavlja potrebno površino za osnovno in spremljajoče dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami.

-

obrtne delavnice, ki po skupni uporabni površini ne presegajo 400 m2.

(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:

-

stanovanjske stavbe, nestanovanjske kmetijske stavbe in spremljajoči nestanovanjski objekti,

-

objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,

-

objekti in ureditve za spremljajoče dejavnosti,

-

objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti, otroška igrišča,

-

javne površine (parki, večje peš površine, trgi) in urbana oprema.

(3.3) Tipologija zazidave:

-

prostostoječi objekti, objekti v nizu, zazidava v gruči.

(3.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:

-

faktor zazidanosti (FZ): do 0,40, faktor izrabe (FI): do 0,70,

-

dopustna so odsopanja faktorja pozidanosti do 50% na območju kmetij, kjer je gostejša zazidava tradicionalna.

(3.5) Drugi pogoji:

-

najmanj 20% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice.

(4)

Površine počitniških hiš (SP)

(4.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:

-

občasno bivanje, stalno bivanje ni dopustno,

-

trgovske, gostinske in storitvene dejavnosti, turizem, šport in rekreacija pod pogoji:

-

da nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje,

-

da velikost gradbene parcele zagotavlja potrebno površino za normalno funkcioniranje osnovnega in spremljajočih nestanovanjskih objektov, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami.

(4.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:

-

stanovanjske stavbe, namenjene občasnemu bivanju, spremljajoči objekti za potrebe osnovnega objekta,

-

objekti za trgovino, storitve, gostinstvo (hoteli, penzioni, gostišča, planinske koče, restavracije, stojnice itd.) in turizem ter druge spremljajoče dejavnosti,

-

objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti, otroška igrišča.

(4.3) Tipologija zazidave:

-

prostostoječi objekti, dvojčki, objekti v nizu.

(4.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:

-

faktor zazidanosti (FZ): do 0,35, faktor izrabe (FI): do 0,50.

(4.5) Drugi pogoji:

-

najmanj 20% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice.

54. člen

(območja centralnih dejavnosti – C)

(1)

Osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) so območja jedra naselja, kjer se prepletajo trgovske, gostinske, storitvene, upravne, izobraževalne, zdravstve, socialne, kulturne, upravne, verske in druge dejavnosti ter bivanje.

(1.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:

-

bivanje – stanovanja,

-

obstoječe kmetije,

-

trgovske, gostinske, turistične, storitvene, poslovne dejavnosti,

-

kvartarne dejavnosti.

(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:

-

stanovanjske stavbe in stavbe za dopustne dejavnosti,

-

spremljajoči nestanovanjski objekti in nestanovanjski kmetijski objekti,

-

objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti, otroška igrišča ter drugi objekti in ureditve za spremljajoče dejavnosti.

(1.3) Tipologija zazidave:

-

prostostoječi objekti, objekti v nizu.

(1.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:

-

ni določena.

(2)

Druga območja centralnih dejavnosti (CD) so območja, kjer se prepletajo trgovske, gostinske, storitvene, upravne, izobraževalne, zdravstve, socialne, kulturne, upravne, verske in druge dejavnosti.

(2.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:

-

terciarne in kvartarne dejavnosti, vključno z domom za starejše občane in gasilskim domom,

-

bivanje ni dopustno razen, če je bivanje funkcionalno vezano na dejavnost.

(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:

-

objekti za dopustne dejavnosti in pomožni nestanovanjski objekti za potrebe osnovnega objekta in območja,

-

objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti, otroška igrišča ter drugi objekti in ureditve za spremljajoče dejavnosti,

-

javne površine (parki, večje peš površine, trgi) in urbana oprema.

(2.3) Tipologija zazidave:

-

prostostoječi objekti, objekti v nizu.

(2.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:

-

faktor zazidanosti (FZ): do 0,50, faktor izrabe (FI): do 1,50.

(3)

Območja verskih dejavnosti (CDc)

(3.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:

-

vse vrste verskih in sakralnih dejavnosti,

-

versko izobraževanje,

-

bivanje za potrebe dejavnosti.

(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:

-

objekti in ureditve za potrebe verskih in sakralnih dejavnosti,

-

stanovanjski objekti za potrebe dejavnosti,

-

spremljajoči nestanovanjski objekti za potrebe območja (pokopališki objekti itd.).

(3.3) Tipologija zazidave:

-

ni opredeljena.

(3.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:

-

ni določena.

(4)

Območja za izobraževanje (CDi)

(3.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:

-

vse vrste vzgoje in izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo,

-

otroško varstvo,

-

šport in rekreacija.

(4.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:

-

objekti za vzgojo, izobraževanje in otroško varstvo,

-

spremljajoči objekti in ureditve za potrebe osnovnega objekta in območja,

-

objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti, športna in otroška igrišča.

(4.3) Tipologija zazidave:

-

ni opredeljena.

(4.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:

-

ni določena.

(4.5) Drugi pogoji:

-

najmanj 30% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice, otroška igrišča ter ureditve za rekreacijo in šport.

(5)

Območja za zdravstvo (CDz)

(5.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:

-

vse vrste zdravstvenega in socialnega varstva,

(5.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:

-

objekti za zdravstvo in socialno varstvo,

-

spremljajoči objekti in ureditve za potrebe osnovnega objekta in območja.

(5.3) Tipologija zazidave:

-

ni opredeljena.

(5.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:

-

ni določen.

(5.5) Drugi pogoji:

-

najmanj 20% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice.

(6)

Območja za kulturo (CDk)

(6.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:

-

dejavnosti kulture,

-

specializirane trgovske, gostinske in poslovne dejavnosti,

-

kvartarne dejavnosti.

(6.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:

-

objekti in ureditve za potrebe kulture ter spremljajočih dejavnosti,

-

spremljajoči nestanovanjski objekti in ureditve za potrebe območja.

(6.3) Tipologija zazidave:

-

ni opredeljena.

(6.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:

-

ni določena.

(7)

Območja gasilskih domov (CDg)

(7.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:

-

dejavnost gasilskih domov,

-

izobraževanje, kultura, šport in rekreacija.

(7.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:

-

objekti in ureditve za potrebe gasilskih dejavnosti (gasilski domovi, poligoni ...),

-

objekt in ureditve za izobraževanje, kulturo (večnemenski prostori), šport in rekreacijo ter objekti in ureditve za spremljajoče dejavnosti,

-

objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti, otroška igrišča.

(7.3) Tipologija zazidave:

-

ni opredeljena.

(7.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:

-

ni določena.

55. člen

(območja proizvodnih dejavnosti – I)

(1)

Območja za industrijo (IP)

(1.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:

-

proizvodne, skladiščne, transportne, poslovne, storitvene, obrtne, komunalne dejavnosti, dejavnost oskrbe z energijo,

-

trgovske dejavnosti ter gostinske dejavnosti za potrebe območja,

(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:

-

objekti in ureditve za proizvodne, skladiščne, transportne, poslovne, storitvene, obrtne, komunalne, energetske, trgovske, gostinske dejavnosti,

-

spremljajoči objekti in ureditve za potrebe osnovnega objekta in območja,

-

objekti in ureditve za šport in rekreacijo s spremljajočimi objekti,

-

objekti in ureditve za varstvo okolja.

(1.3) Tipologija zazidave:

-

ni opredeljena.

(1.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:

-

faktor zazidanosti (FZ): do 0,60, faktor izrabe (FI): do 1,50,

(1.5) Drugi pogoji:

-

najmanj 10% površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice.

(2)

Območja gospodarskih con (IG)

(2.1) Dopustne so naslednje namembnosti in dejavnosti:

O predpisu

Citati

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Semič