Zakon o potrošniških kreditih

Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-3)

I. POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
(vsebina)

Ta zakon ureja potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih kot jemalec kredita nastopa potrošnik ali potrošnica (v nadaljnjem besedilu: potrošnik), ki jemlje kredit pod pogoji in za namene, ki jih določa ta zakon ter določa ukrepe države za zagotavljanje in spodbujanje visoke ravni varstva potrošnikov.

2. člen
(prenos predpisov Evropske unije)

(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi:

– Direktiva 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L št. 60 z dne 28. 2. 2014, str. 34), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2225 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive 2008/48/ES (UL L št. 2023/2225 z dne 30. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/17/EU) in

– Direktiva (EU) 2023/2225 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive 2008/48/ES (UL L št. 2023/2225 z dne 30. 10. 2023) zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 2026/90798 z dne 22. 9. 2026).

(2) S tem zakonom se delno ureja izvajanje Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L št. 171 z dne 29. 6. 2016, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2026/905 z dne 24. aprila 2026 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo seznama referenčnih promptnih menjalnih tečajev, izvzetih iz njene uporabe (UL L št. 2026/905 z dne 27. 4. 2026), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/1011/EU).

3. člen
(pomen izrazov)

V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:

1. avtomatizirana obdelava je obdelava osebnih podatkov iz 22. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2), (v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba o varstvu podatkov);

2. dajalec ali dajalka kredita (v nadaljnjem besedilu: dajalec kredita) je fizična ali pravna oseba, ki da ali obljubi, da bo dala kredit ali posojilo v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica;

3. država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3), zadnjič spremenjenega s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 247/2025 z dne 24. oktobra 2025 o spremembi Priloge XIII (Promet) in Protokola 31 (o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode) k Sporazumu EGP (UL L št. 2026/202 z dne 12. 2. 2026);

4. država članica gostiteljica je država članica, ki ni matična država članica in v kateri ima dajalec kredita ali kreditni posrednik podružnico ali neposredno opravlja storitve;

5. družba za izdajo elektronskega denarja je družba za izdajo elektronskega denarja kakor je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;

6. efektivna obrestna mera je v letnem odstotku izražena stopnja, ki izraža razmerje med skupnimi stroški kredita za potrošnika, vključno s stroški iz drugega odstavka 57. člena tega zakona, in med skupnim zneskom kredita ter je na letni osnovi enaka sedanji vrednosti vseh prihodnjih ali obstoječih obveznosti (črpanj, plačil, stroškov), o katerih sta se dogovorila dajalec kredita in potrošnik;

7. Evropski bančni organ je evropski organ, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja bančništvo;

8. Evropski organ za vrednostne papirje in trge je evropski organ, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja bančništvo;

9. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je evropski organ, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja bančništvo;

10. evropski nadzorni organ je Evropski bančni organ, Evropski organ za vrednostne papirje in trge ali Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine;

11. fiksna kreditna obrestna mera pomeni, da se dajalec kredita in potrošnik dogovorita za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe za eno samo kreditno obrestno mero oziroma za več kreditnih obrestnih mer za različna obdobja, pri čemer se za vsako posamezno obdobje uporablja fiksno določen odstotek; če v potrošniški kreditni pogodbi (v nadaljnjem besedilu: kreditna pogodba) niso določene vse kreditne obrestne mere, se šteje, da je kreditna obrestna mera fiksna za tista obdobja, za katera je bila določena izključno s fiksno določenim odstotkom, o katerem je bilo dogovorjeno ob sklenitvi kreditne pogodbe;

12. kreditna institucija je kreditna institucija, kakor je opredeljena v 1. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2026/1221 z dne 4. junija 2026 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z začasnimi ukrepi ciljno usmerjene operativne pomoči in ciljnimi multiplikatorji za izračun kapitalskih zahtev institucije za tržno tveganje (UL L št. 2026/1221 z dne 11. 9. 2026);

13. kredit v tuji valuti je kreditna pogodba, pri kateri je kredit obračunan v valuti, ki ni valuta:

– v kateri potrošnik prejema dohodek ali ima sredstva, iz katerih se bo odplačeval kredit, ali

– države članice, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče;

14. kreditna obrestna mera je letna obrestna mera, izražena kot spremenljivi ali nespremenljivi odstotek zneska črpanega kredita;

15. kreditna pogodba je pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku da ali obljubi, da mu bo dal kredit v obliki odloga plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora;

16. kreditna pogodba z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika je kreditna pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku izrecno da pravico, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo obstoječe stanje na potrošnikovem plačilnem računu;

17. kreditna pogodba za nepremičnino je kreditna pogodba:

– katere terjatev je zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja, ali

– katere namen je pridobiti ali ohraniti lastninsko pravico na obstoječi ali načrtovani nepremičnini;

18. kreditni posrednik ali posrednica (v nadaljnjem besedilu: kreditni posrednik) je fizična ali pravna oseba, ki ne deluje kot dajalec kredita, notar ali oseba, ki le neposredno ali posredno predstavi potrošnika dajalcu kredita ali kreditnemu posredniku, ter v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica:

– potrošnikom predstavlja ali ponuja kredite,

– potrošnikom pomaga v postopkih pred sklenitvijo kreditne pogodbe ali

– v imenu dajalca kredita s potrošniki sklepa kreditne pogodbe;

19. kreditni posrednik v pomožni funkciji je kreditni posrednik, pri katerem dejavnost posredovanja potrošniških kreditov ni glavna pridobitna ali poklicna dejavnost;

20. matična država članica je država članica, v kateri ima dajalec kredita ali kreditni posrednik sedež;

21. molče dovoljena prekoračitev je prekoračitev, s katero dajalec kredita potrošniku na podlagi konkludentnih dejanj dovoli, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo obstoječe stanje na plačilnem računu potrošnika ali dogovorjeno dovoljeno možnost prekoračitve;

22. oblikovanje profilov je oblikovanje profilov, kakor je opredeljeno v 4. točki 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov;

23. ocena kreditne sposobnosti je izvedena ocena zmožnosti potrošnika, da bo izpolnil dolžniške obveznosti, ki izhajajo iz kreditne pogodbe;

24. odprta kreditna pogodba je kreditna pogodba, ki je sklenjena za nedoločen čas in vključuje kredite, ki jih je treba odplačati v celoti v določenem roku ali po njem, in so po odplačilu spet na voljo za črpanje;

25. osebje je:

– fizična oseba, zaposlena pri dajalcu kredita ali kreditnem posredniku, ki opravlja naloge, povezane s kreditno pogodbo ali ima v okviru teh nalog stike s potrošniki,

– fizična oseba, ki neposredno vodi ali nadzoruje delo fizične osebe iz prejšnje alineje;

26. osebni podatek je podatek, kakor je opredeljen v 1. točki 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov;

27. paketna prodaja je ponudba ali sklenitev kreditne pogodbe skupaj v paketu z drugimi ločenimi finančnimi produkti ali storitvami, pri čemer je kreditna pogodba potrošniku na voljo tudi posebej, a ne nujno pod enakimi pogoji kot v paketu z drugimi ločenimi finančnimi produkti ali storitvami;

28. plačilna institucija je plačilna institucija, kakor je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;

29. pomožna storitev je storitev, ki se ponudi potrošniku v povezavi s kreditno pogodbo;

30. poslovodstvo je poslovodstvo, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;

31. potrošnik je fizična oseba, ki deluje za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti;

32. povezana kreditna pogodba je kreditna pogodba, namenjena financiranju pogodbe o prodaji določenega blaga ali opravljanju določene storitve, pri čemer ti dve pogodbi sestavljata komercialno enoto; šteje se, da komercialna enota obstaja, kadar:

– ponudnik ali ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) blaga ali storitve sam financira kredit v korist potrošnika ali

– blago ali storitev financira tretja stranka, tako da dajalec kredita v zvezi s trženjem, pripravo ali sklenitvijo kreditne pogodbe uporablja storitev ponudnika blaga ali izvajalca storitve, ali

– je blago ali storitev, ki se financira iz kredita, v kreditni pogodbi izrecno navedeno;

33. predčasno odplačilo je celotna ali delna izpolnitev obveznosti potrošnika iz kreditne pogodbe pred datumom, dogovorjenim v kreditni pogodbi;

34. predhodne informacije so informacije, ki se posredujejo potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ali preden ga zavezuje kreditna ponudba in na podlagi katerih lahko potrošnik primerja različne kreditne ponudbe ter sprejme informirano odločitev o sklenitvi kreditne pogodbe;

35. referenčna vrednost je vrednost, kakor je opredeljena v 3. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2016/1011/EU;

36. skupni znesek kredita je najvišji znesek, ki je potrošniku na razpolago po kreditni pogodbi;

37. skupni stroški kredita za potrošnika so vsi stroški, vključno z obrestmi, provizijami, davki in drugimi vrstami dajatev, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo in so dajalcu kredita znani; stroški, povezani s pomožnimi storitvami v zvezi s kreditno pogodbo, zlasti zavarovalne premije, če je sklenitev dodatne pogodbe o pomožnih storitvah obvezna za pridobitev kredita ali pridobitev kredita pod pogoji, pod katerimi dajalec kredita kredit trži; stroški cenitve nepremičnin, kadar je cenitev potrebna za pridobitev kredita. V skupne stroške kredita se ne vštevajo notarski stroški, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo in so dajalcu kredita znani, stroški in takse za vpise v zvezi s prenosom lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo ter stroški, ki jih potrošnik plača zaradi neizpolnjevanja obveznosti, določenih v kreditni pogodbi;

38. skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, je vsota skupnega zneska kredita in skupnih stroškov kredita za potrošnika;

39. služba za svetovanje o odplačevanju dolgov je individualna tehnična, pravna ali psihološka pomoč, ki jo potrošniku, ki ima ali bi lahko imel težave pri izpolnjevanju finančnih obveznosti, zagotavlja neodvisni strokovni izvajalec;

40. svetovalne storitve so storitve, ki jih dajalec kredita ali kreditni posrednik izvaja ločeno od odobritve kredita ali dejavnosti kreditnega posrednika, opredeljenih v 18. točki tega člena, in katerih namen je izdajanje osebnih priporočil potrošniku, ki se nanašajo na enega ali več poslov v zvezi s kreditno pogodbo;

41. trajni nosilec podatkov je vsak instrument, ki potrošniku omogoča shranjevanje nanj naslovljenih podatkov ali informacij, tako da so dostopni za poznejšo uporabo tako dolgo, kolikor je to potrebno za namene teh podatkov ali informacij, in ki omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih podatkov ali informacij;

42. upravljavec je oseba, kakor je opredeljena v 6. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2016/1011/EU;

43. vezana prodaja je ponudba ali sklenitev kreditne pogodbe skupaj v paketu z drugimi ločenimi finančnimi produkti ali storitvami, pri čemer kreditna pogodba potrošniku ni na voljo posebej.

II. POGLAVJE
TEMELJNA NAČELA

4. člen
(načelo nediskriminacije)

(1) Kadar potrošnik zaprosi za kredit, sklepa kreditno pogodbo ali že ima sklenjeno kreditno pogodbo, dajalec kredita, kreditni posrednik ali tretja oseba zagotavlja, da pogoji za odobritev kredita potrošniku, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, niso diskriminatorni na podlagi državljanstva, kraja oziroma vrste prebivališča, spola, rase, barve kože, jezika, veroizpovedi, političnega ali drugega mnenja, etničnega ali socialnega porekla, pripadnosti narodnostni manjšini, genske predispozicije, premoženja, kraja rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko dajalec kredita ponudi potrošnikom različne pogoje za odobritev kredita, kadar so ti pogoji ustrezno utemeljeni na podlagi objektivnih meril.

5. člen
(načelo vestnosti, poštenja in interesa potrošnika)

Pri oblikovanju, oglaševanju in ponujanju kreditne pogodbe, odobritvi ali olajševanju odobritve kreditnih pogodb ali posredovanju pri kreditni pogodbi, pri izvajanju svetovalnih storitev glede enega ali več poslov v zvezi s kreditno pogodbo, pri izvajanju pomožnih storitev ter pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz kreditnih pogodb dajalec kredita, kreditni posrednik in tretja oseba upoštevajo pravice in interese potrošnika ter delujejo v skladu z dobro poslovno prakso in z načeli preglednosti, pravičnosti, strokovnosti, poštenja, vestnosti, profesionalne skrbnosti in odgovornega kreditiranja.

6. člen
(načelo brezplačnega obveščanja)

Vse informacije in obvestila, ki jih potrošnik prejme v skladu s tem zakonom, se posredujejo brezplačno, ne glede na uporabljeni nosilec podatkov.

III. POGLAVJE
OBVEZNA NARAVA DOLOČB TEGA ZAKONA

7. člen
(ničnost pogodbe oziroma pogodbenega določila)

(1) Nično je vsako pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in je v škodo potrošnika.

(2) Določbe tega zakona se neposredno uporabljajo, če so določila kreditne pogodbe nejasna, nepopolna ali v nasprotju s tem zakonom in v škodo potrošnika.

(3) Pravic, ki pripadajo potrošniku po tem zakonu, s kreditno pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti.

(4) Kreditna pogodba, ki jo sklene dajalec kredita ali kreditni posrednik brez ustreznega dovoljenja oziroma brez vpisa v ustrezni register, če ta zakon tako zahteva, je nična, pri čemer je dajalec kredita upravičen samo do vračila že črpanega dela skupnega zneska kredita.

8. člen
(omejitve pri zavarovanju)

(1) V zvezi s kreditno pogodbo ni dovoljeno zavarovanje plačil, ki potrošnika zavezuje k izdaji ali sprejetju bianko menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta, ki ima po svoji naravi podobne učinke.

(2) Potrošnik lahko od dajalca kredita zahteva vrnitev katerega koli plačilnega instrumenta iz prejšnjega odstavka, ki mu ga je izročil zaradi zavarovanja plačil.

(3) Dajalec kredita potrošniku povrne vso škodo, ki je posledica uporabe instrumenta zavarovanja plačil iz prvega odstavka tega člena.

9. člen
(preprečevanje izogibanja določbam zakona)

(1) Vključevanje kreditnih pogodb, ki spadajo v področje uporabe tega zakona, in drugih pogodb v pogodbe, katerih značilnosti ali namen lahko omogoči izogibanje uporabi tega zakona, ni dovoljeno.

(2) Več pogodb istega dajalca kredita, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto, zlasti v primeru porazdelitve zneska kredita na več pogodb ali sklenitve več zaporednih pogodb, se v smislu tega zakona šteje kot ena pogodba.

(3) Pogodbeno razmerje, pri katerem je potrošnik prodajalec in kupec oziroma zakupnik (najemnik) po pogodbi o finančnem zakupu iste stvari, se šteje za kreditno pogodbo po tem zakonu.

(4) Dajalec kredita oziroma zakupodajalec (najemodajalec) stvari, ki jih je po pogodbi o finančnem zakupu pridobil pri pravnih poslih iz prejšnjega odstavka in pri katerih ima že sklenjeno obveznost odtujitve stvari istemu potrošniku, ne sme obremeniti s stvarnimi pravicami drugih.

(5) Kadar se omejitev iz prejšnjega odstavka nanaša na nepremičnino, mora dajalec kredita oziroma zakupodajalec pri finančnem zakupu na tej nepremičnini vpisati pravico prepovedi obremenitve ali odtujitve nepremičnine v korist kupca oziroma zakupnika po pogodbi o finančnem zakupu.

(6) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, stečajni dolžnik kot zakupodajalec z začetkom stečajnega postopka ne pridobi pravice do odstopa od pogodbe o finančnem zakupu po pravilih, ki veljajo za vzajemno neizpolnjene pogodbe, ki je bila sklenjena s potrošnikom pred začetkom stečajnega postopka. Stečajni dolžnik lahko odstopi od pogodbe o finančnem zakupu v skladu z 51. členom tega zakona.

(7) Kadar se proti zakupodajalcu, ki je s potrošnikom sklenil pogodbo o finančnem zakupu, na predlog upnika uvede postopek izvršbe na predmet zakupa, se izvršba na tak predmet šteje za nedopustno.

IV. POGLAVJE
RAZMERJA MED POGLAVJI TEGA ZAKONA

10. člen
(skupna uporaba določb)

Določbe I., II. in III. poglavja tega zakona se uporabljajo za vse kreditne pogodbe, vključno s kreditnimi pogodbami za nepremičnino.

V. POGLAVJE
KREDITNA POGODBA

1. oddelek
SPLOŠNE DOLOČBE

11. člen
(opredelitev)

Kreditna pogodba po tem poglavju je kreditna pogodba, razen kreditne pogodbe za nepremičnino iz VI. poglavja tega zakona.

12. člen
(izjema od uporabe določb tega zakona)

(1) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za:

1. kreditno pogodbo, s katero delodajalec izven svoje glavne dejavnosti svojim zaposlenim kredit dodeli brezobrestno ali po nižjih povprečnih efektivnih obrestnih merah, kot jih za potrošniške kredite uporabljajo kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, in ki niso na voljo splošni javnosti;

2. kreditno pogodbo, sklenjeno z investicijskim podjetjem, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali kreditno institucijo, katere namen je vlagatelju omogočiti, da opravi transakcijo, povezano z enim ali več instrumenti, navedenimi v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, če je investicijsko podjetje ali kreditna institucija, ki kredit odobri, vključena v tako transakcijo;

3. pogodbo o finančnem zakupu, lizingu ali najemu, pri kateri obveznost ali možnost nakupa predmeta pogodbe ni predvidena v pogodbi sami ali v kateri koli drugi ločeni pogodbi;

4. pogodbo o trajnem opravljanju storitev ali dobavi blaga enake vrste, kadar potrošnik storitev ali blago plačuje v zneskih, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve);

5. odlog plačila, kadar:

– ponudnik blaga ali storitev potrošniku omogoči določeno obdobje za plačilo blaga ali storitve, ki ga je dobavil ali jo je izvedel, ne da bi tretja oseba ponudila kredit,

– je nakupno ceno blaga ali storitve treba plačati brez obresti in brez kakršnih koli drugih stroškov, razen morebitnih stroškov zaradi zamude s plačili v skladu s tem ali drugim zakonom, in

– se plačilo v celoti odloži za največ 50 dni od dneva dobave blaga ali izvedbe storitve;

6. kreditno pogodbo v obliki debetne kartice z odlogom plačila:

– ki jo zagotovi kreditna ali plačilna institucija,

– pri kateri je treba kredit odplačati v 40 dneh in

– ki je brez obresti in le z omejenimi stroški za opravljanje plačilnih storitev;

7. kreditno pogodbo, ki se nanaša na brezplačni odlog plačila obstoječega dolga;

8. kreditno pogodbo, katere posojilo je namenjeno omejenemu krogu potrošnikov, s katero dajalec kredita izpolnjuje zakonske obveznosti splošnega pomena in ki se dodeljuje brez obresti ali po nižji povprečni efektivni obrestni meri, kot jo za potrošniške kredite uporabljajo kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, ali pod drugimi ugodnejšimi pogoji za potrošnika, kot veljajo na trgu.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za odlog plačila iz 5. točke prejšnjega odstavka, ki ga ponujajo ponudniki blaga ali storitev, ki niso mikro, mala ali srednja podjetja, kot so opredeljena s Priporočilom Komisije 2003/361/ES o definiciji mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2003, str. 36; v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Komisije 2003/361/ES), in kadar ti ponujajo storitve informacijske družbe, ki vključujejo sklepanje pogodb na daljavo s potrošniki, kakor je določeno v zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, ta zakon ne uporablja le, če:

– tretja oseba ne ponuja ali ne kupuje kredita;

– se plačilo v celoti izvrši v 14 dneh od dneva dobave blaga ali izvedbe storitve in

– je nakupno ceno treba plačati brez obresti in brez kakršnih koli drugih stroškov ter samo z omejenimi stroški, ki jih potrošnik plača zaradi zamud s plačili in so določeni s tem ali drugim zakonom.

(3) Storitve informacijske družbe iz prejšnjega odstavka so storitve informacijske družbe, kot so opredeljene v uredbi Vlade Republike Slovenije, ki ureja postopke notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo biti oglasna sporočila pri kreditni pogodbi iz 8. točke prvega odstavka tega člena jasna, nezavajajoča in poštena ter pri potrošniku ne smejo vzbujati napačnih pričakovanj v zvezi z razpoložljivostjo ali s stroški kredita. Potrošnik mora pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov pravočasno pred sklenitvijo te kreditne pogodbe brezplačno prejeti informacije o dajalcu kredita, glavnih značilnostih kredita ter o tveganjih in stroških kredita.

13. člen
(omejena uporaba določb tega zakona)

(1) Za molče dovoljeno prekoračitev stanja na plačilnem računu se uporabljajo 1. do 7. člen, 9. do 13. člen, peti odstavek 27. člena, prvi odstavek 29. člena, 30., 35., 46., 55., 56., 59., 60. do 63. člen, 124. do 130. člen in 135. do 155. člen tega zakona.

(2) Za kreditno pogodbo, s katero se potrošnik in dajalec kredita dogovorita o načinu odloga plačil ali spremenjeni dinamiki plačil se uporabljajo 1. do 7. člen, 9. do 16. člen, prvi, drugi, četrti do enajsti odstavek 18. člena, drugi do četrti odstavek 19. člena, 20. člen, peti odstavek 27. člena, prvi odstavek 29. člena, 30. člen, prvi odstavek 41. člena, 1. do 9. točka drugega odstavka 41. člena, 13. in 14. točka drugega odstavka 41. člena, peti odstavek 41. člena, 43., 46., 52. do 54. člen, 56. do 77. člen, 124. do 127. člen, 129., 130., 135. do 150. člen, 154. in 155. člen tega zakona, pod pogojem, da je potrošnik v zamudi s plačilom kredita ali obstaja verjetnost, da bo v zamudi s plačilom kredita, in tak dogovor lahko prepreči sodni postopek v zvezi z zamudo, nova pogodba pa za potrošnika ne vsebuje manj ugodnih pogojev.

(3) Za kreditno pogodbo, katere skupni znesek kredita znaša manj kot 200 eurov, ali pri kateri je kredit odobren brez obresti in kakršnih koli drugih stroškov ali ki jo je treba odplačati v treh mesecih s stroški, ki ne presegajo 0,1 % skupnega zneska kredita, vendar hkrati z največ 10 euri, se ne uporabljajo četrta do šesta alineja drugega odstavka 15. člena, 13. do 29. točka tretjega odstavka 18. člena, 13., 15., 18., 22. in 23. točka ter 25. do 29. točka iz prve alineje četrtega odstavka 18. člena, druga do četrta alineja četrtega odstavka 18. člena, drugi odstavek 19. člena in peti odstavek 41. člena tega zakona.

2. oddelek
OGLAŠEVANJE

14. člen
(splošna določba o oglasnih in trženjskih sporočilih)

Oglasna in trženjska sporočila v zvezi s kreditno pogodbo morajo biti jasna in nezavajajoča ter ne smejo biti nepoštena in pri potrošniku vzbujati napačnih pričakovanj v zvezi z razpoložljivostjo ali s stroški kredita ali skupnim zneskom, ki ga mora plačati potrošnik. Vse informacije v oglasnih in trženjskih sporočilih morajo biti lahko berljive ali razločno slišne.

15. člen
(standardne informacije pri oglaševanju)

(1) Oglasna sporočila v zvezi s kreditno pogodbo morajo vsebovati jasno in razvidno opozorilo za potrošnike: »Pozor! Izposoja denarja se plača.«

(2) Pri oglaševanju v zvezi s kreditno pogodbo, ki vsebuje obrestno mero ali druge podatke v zvezi s stroški kredita za potrošnika, morajo biti jasno, razumljivo in razvidno navedene naslednje informacije:

1. kreditna obrestna mera z navedbo, ali gre za fiksno, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero, in morebitni drugi stroški potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe;

2. skupni znesek kredita;

3. efektivna obrestna mera;

4. obdobje trajanja kreditne pogodbe, razen kadar gre za pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas;

5. blago ali storitev ter cena in znesek vsakega vnaprejšnjega plačila, če gre za kredit v obliki odloga plačila;

6. skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, in višina posameznih plačil, če je to mogoče.

(3) Informacije iz prejšnjega odstavka so lahko berljive ali razločno slišne, če se uporablja slišno navajanje informacij, in prilagojene tehničnim omejitvam nosilca podatkov, ki se uporablja za oglaševanje.

(4) Informacije iz drugega odstavka tega člena morajo biti prikazane s pomočjo reprezentativnega primera, pri čemer oglaševana efektivna obrestna mera na dan oglaševanja odraža predpostavko, da je z oglaševano ali nižjo efektivno obrestno mero od oglaševane sklenjenih več kot polovica posameznih vrst kreditnih pogodb.

(5) Informacij iz 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena ni treba navesti, če nosilec podatkov, ki se uporablja za posredovanje informacij, ne omogoča vizualnega prikaza teh informacij, kar mora biti posebej utemeljeno.

(6) Če se informacije iz drugega odstavka tega člena posredujejo po elektronskem nosilcu podatkov, ki ne omogoča razvidnega in jasnega prikaza informacij, se informacije iz 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena potrošniku zagotovijo s klikom ali s pomikanjem oziroma podrsanjem po zaslonu.

(7) Oglasna sporočila v zvezi s kreditom s spremenljivo obrestno mero morajo vključevati jasno in razvidno opozorilo, da se v primeru dviga obrestne mere skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, lahko občutno poveča.

(8) Pri pisnem oglaševanju morajo biti informacije, povezane z efektivno obrestno mero ali s skupnim zneskom, ki ga mora plačati potrošnik, in opozorila po tem členu dani v besedilu, ki je najmanj enako veliko in enako razvidno kot tisto, s katerim so dane druge informacije o značilnostih financiranja, zlasti oglaševana kreditna obrestna mera. Informacije in opozorila morajo biti navedeni v osrednjem delu oglaševalskega besedila.

(9) Kadar je sklenitev pogodbe, z dajalcem kredita ali s tretjo osebo, o pomožni storitvi, ki se nanaša na kreditno pogodbo, zlasti o zavarovanju, obvezna za pridobitev kredita ali za pridobitev kredita pod pogoji, pod katerimi se kredit trži, in stroškov te storitve ni mogoče določiti vnaprej, se v informacijah iz drugega odstavka tega člena poleg navedbe efektivne obrestne mere jasno, jedrnato, razumljivo in razvidno opozori tudi na obveznost sklenitve pogodbe o pomožni storitvi.

(10) Kadar se oglašuje kreditna obrestna mera, ki se pridobi pod ugodnejšimi pogoji, če potrošnik sklene z dajalcem kredita ali s tretjo osebo pogodbo o pomožni storitvi, ki ni obvezna za pridobitev kredita, se v oglasnem sporočilu poleg kreditne obrestne mere navede, za katero pogodbo o pomožni storitvi je predvidena ugodnejša kreditna obrestna mera, ter doda jasno in razvidno opozorilo, da se višina kreditne obrestne mere lahko zviša, če potrošnik ne sklene pogodbe o pomožni storitvi.

16. člen
(prepovedano oglaševanje)

V zvezi s kreditnimi pogodbami je prepovedano oglaševanje, ki:

– spodbuja potrošnika k najemu kredita, s katerim bi se mu izboljšal finančni položaj;

– navaja, da neodplačane kreditne pogodbe ali evidentirani krediti v podatkovnih zbirkah zelo malo vplivajo na oceno kreditne sposobnosti ali nanjo sploh ne vplivajo;

– lažno namiguje, da kredit pomeni povečanje finančnih sredstev, je nadomestek za prihranke ali lahko dvigne življenjski standard potrošnika.

3. oddelek
OBVEZNOSTI PRED SKLENITVIJO KREDITNE POGODBE

1. pododdelek
INFORMACIJE

17. člen
(splošne informacije)

(1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku vedno zagotavlja, glede na vrsto kreditne pogodbe, brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov po izbiri potrošnika naslednje jasne in razumljive splošne informacije o kreditni pogodbi:

1. firmo ali ime, sedež in poslovni naslov, telefonsko številko in elektronski naslov dajalca kredita ali kreditnega posrednika;

2. namen uporabe kredita;

3. možno obdobje trajanja kreditne pogodbe;

4. navedbo, ali se kredit obrestuje s fiksno, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero, ter opis značilnosti fiksne in spremenljive obrestne mere ter s tem povezanih posledic za potrošnika;

5. reprezentativni primer skupnega zneska kredita, skupnih stroškov kredita za potrošnika, skupnega zneska, ki ga mora plačati potrošnik, in efektivne obrestne mere;

6. morebitne dodatne stroške v zvezi s kreditno pogodbo, ki niso vključeni v skupne stroške kredita za potrošnika in jih je treba plačati v povezavi s kreditno pogodbo;

7. možnosti odplačila kredita, vključno s številom, pogostostjo in višino rednih plačil;

8. opis pogojev, neposredno povezanih s predčasnim odplačilom kredita;

9. opis pravice potrošnika do odstopa od kreditne pogodbe;

10. navedbo, ali je obvezna sklenitev pogodbe o pomožni storitvi, da potrošnik dobi kredit ali ga dobi pod pogoji, pod katerimi se kredit trži, ter obvestilo, da sme potrošnik skleniti pogodbo o pomožni storitvi tudi pri ponudniku, ki ni izbrani dajalec kredita, ter

11. splošno opozorilo glede morebitnih posledic neizpolnjevanja obveznosti, povezanih s kreditno pogodbo.

(2) Dajalec kredita ali kreditni posrednik, ki potrošniku splošne informacije zagotavlja v svojem poslovnem prostoru, jih zagotovi vsaj na papirju.

18. člen
(predhodne informacije)

(1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki ga izbere potrošnik, pravočasno pred sklenitvijo kreditne pogodbe oziroma preden potrošnika zavezuje kreditna ponudba, brezplačno zagotovi jasne in razumljive predhodne informacije o potrošniškem kreditu, da se potrošnik lahko informirano odloči, ali naj sklene kreditno pogodbo, in sicer na podlagi kreditnih pogojev, ter, kadar je ustrezno, želja in informacij, ki jih navede.

(2) Dajalec kredita ali kreditni posrednik zagotovi potrošniku predhodne informacije v skladu s prejšnjim odstavkom tudi v primeru uporabe sredstva za komuniciranje na daljavo, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov.

(3) Dajalec kredita ali kreditni posrednik zagotovi potrošniku predhodne informacije iz prvega odstavka tega člena na obrazcu za standardne predhodne informacije o potrošniškem kreditu iz enajstega odstavka tega člena. Predhodne informacije morajo vsebovati naslednje informacije:

1. firmo ali ime dajalca kredita in kreditnega posrednika, če se pogodba sklepa s pomočjo kreditnega posrednika;

2. skupni znesek kredita;

3. obdobje trajanja kreditne pogodbe;

4. kreditno obrestno mero ali vse kreditne obrestne mere, če se v različnih okoliščinah uporabljajo različne kreditne obrestne mere;

5. efektivno obrestno mero in skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik;

6. blago ali storitev in njeno vrednost, če gre za kredit v obliki odloga plačila ali za povezano kreditno pogodbo;

7. stroške zamujenih plačil, kar obsega vsakokratno veljavno zamudno obrestno mero v primeru zamude pri plačilu, pogoje in postopke za njeno spremembo ter morebitne stroške v primeru zamude;

8. znesek, število in pogostnost plačil, vrstni red dodelitve plačil za različne zneske, ki jih dolguje potrošnik in so zaračunani po različnih kreditnih obrestnih merah;

9. opozorilo o posledicah neplačevanja oziroma zamude pri odplačevanju;

10. obstoj ali neobstoj potrošnikove pravice do odstopa od pogodbe brez navedbe razloga, in kadar obstaja, rok za odstop;

11. potrošnikovo pravico do predčasnega odplačila in, če je primerno, pravico dajalca kredita do nadomestila;

12. poslovni naslov, telefonsko številko in elektronski naslov dajalca kredita in kreditnega posrednika, če se pogodba sklepa s pomočjo kreditnega posrednika;

13. vrsto potrošniškega kredita;

14. pogoje črpanja;

15. pogoje, ki urejajo uporabo kreditne obrestne mere, kadar se v različnih okoliščinah uporabljajo različne kreditne obrestne mere, in če obstaja, indeks ali referenčno obrestno mero, ki se uporablja za začetno kreditno obrestno mero; obdobje veljavnosti kreditne obrestne mere ter pogoje in postopke za spremembo vsake kreditne obrestne mere;

16. če kreditna pogodba določa različne načine črpanja z različnimi stroški ali kreditnimi obrestnimi merami in se upoštevajo predpostavke iz tretjega odstavka 58. člena tega zakona, se navede, da lahko drugi mehanizmi črpanja za tovrstno kreditno pogodbo privedejo do višjih efektivnih obrestnih mer;

17. stroške vodenja enega ali več računov za izvajanje plačilnih transakcij in črpanj, razen če odprtje računa ni obvezno, stroške uporabe plačilnih sredstev za plačila in črpanja ter druge stroške, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, in pogoje, pod katerimi se ti stroški lahko spremenijo;

18. reprezentativni primer, ki ponazarja efektivno obrestno mero in skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, ki se nanaša na vse predpostavke, uporabljene za izračun efektivne obrestne mere. Če je potrošnik obvestil dajalca kredita o enem ali več elementih želenega kredita, na primer o trajanju kreditne pogodbe in skupnem znesku kredita, dajalec kredita te elemente upošteva;

19. stroške notarskih storitev, če so potrebni;

20. podatek o morebitni sklenitvi pomožne pogodbe o storitvah v zvezi s kreditno pogodbo, kadar je sklenitev pomožne pogodbe obvezna za samo pridobitev kredita ali kadar tako določajo pogoji, pod katerimi dajalec kredita trži kredit. Če stroškov pomožnih storitev ni mogoče določiti vnaprej, se navede opozorilo, da ti stroški obstajajo, niso pa zajeti v izračun efektivne obrestne mere;

21. morebitna poroštva, če obstajajo;

22. način določitve nadomestila dajalcu kredita v primeru predčasnega odplačila kredita, če je primerno;

23. potrošnikovo pravico do takojšnje in brezplačne seznanitve z rezultati poizvedbe v zbirki podatkov, v kateri je bila izvedena poizvedba o zadolženosti, in s pridobljenimi informacijami za namen ocene njegove kreditne sposobnosti na podlagi tretjega odstavka 29. člena tega zakona v primeru zavrnitve vloge za sklenitev kreditne pogodbe;

24. navedbo, da je bila cena prilagojena osebi na podlagi avtomatizirane obdelave, vključno z oblikovanjem profilov, če je to potrebno;

25. časovno obdobje, v katerem dajalca kredita zavezujejo predhodne informacije, ki jih zagotovi potrošniku v skladu s tem členom, če je primerno;

26. možnost, da potrošnik uporabi izvensodno reševanje pritožbe ter druga pravna sredstva in načine njihove uporabe;

27. opozorilo in pojasnilo v zvezi s pravnimi in finančnimi posledicami neizpolnjevanja drugih obveznosti, povezanih s specifično kreditno pogodbo;

28. amortizacijski načrt, ki vsebuje vsa plačila in odplačila v času trajanja kreditne pogodbe, vključno s plačili in odplačili za vse pomožne storitve v zvezi s kreditno pogodbo, ki se prodajajo hkrati, pri čemer bi morala plačila in odplačila, če se v različnih okoliščinah uporabljajo različne kreditne obrestne mere, temeljiti na razumnem zvišanju kreditne obrestne mere;

29. pri kreditnih pogodbah, pri katerih je obračun povezan z uporabo tuje valute, navedbo tuje valute in vrsto tečaja, po katerem se izračunava vrednost v domači valuti, z opozorilom, da se ob spremembi tečaja lahko spremenijo tudi predvideni zneski posameznih plačil, in z obrazložitvijo delovanja mehanizma pretvorbe plačila iz tuje valute v domačo ter s povezavo med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji o izplačilu kredita, da lahko potrošnik oceni finančne posledice, ki iz tega izhajajo zanj.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe, s katero se potrošnik in dajalec kredita dogovorita o načinu odloga plačil ali o spremenjeni dinamiki odplačil, posreduje potrošniku na obrazcu za standardne predhodne informacije o potrošniškem kreditu iz enajstega odstavka tega člena naslednje predhodne informacije:

– iz 1. do 13. točke, 15., 18., 22. in 23. točke ter iz 25. do 29. točke prejšnjega odstavka;

– v primeru uporabe različnih kreditnih obrestnih mer poleg informacij iz 15. točke prejšnjega odstavka tudi informacije o stroških, veljavnih od datuma sklenitve kreditne pogodbe, in pogojih za spremembo teh stroškov, če se ti lahko spremenijo;

– pogoje in postopke za odstop od kreditne pogodbe;

– če je primerno, navedbo, da se od potrošnika lahko kadarkoli zahteva, da v celoti odplača znesek kredita.

(5) Pri ustnih sporočilih po telefonu, kot so opredeljena v zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, dajalec kredita ali kreditni posrednik na začetku pogovora potrošniku jasno predstavi firmo ali ime in poslovni naslov dajalca kredita in kreditnega posrednika, če se pogodba sklepa s pomočjo kreditnega posrednika, ter poslovni namen telefonskega klica. Kadar se klic snema ali se lahko posname, dajalec kredita ali kreditni posrednik o tem obvesti potrošnika.

(6) Pri ustnih sporočilih po telefonu iz prejšnjega odstavka dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku, če se ta s tem strinja, pred sklenitvijo kreditne pogodbe, zagotovi vsaj predhodne informacije iz 1. do vključno 12. točke tretjega odstavka tega člena ter ga opozori, da lahko obstajajo dodatni stroški, ki jih ne plača ali ne zaračuna dajalec kredita. V tem primeru dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošnika seznani z naravo in razpoložljivostjo drugih predhodnih informacij iz tretjega odstavka tega člena ter mu takoj po sklenitvi kreditne pogodbe na trajnem nosilcu podatkov zagotovi vse predhodne informacije na obrazcu za standardne predhodne informacije o potrošniškem kreditu iz tretjega odstavka tega člena.

(7) Vse predhodne informacije, zagotovljene na obrazcu za standardne predhodne informacije o potrošniškem kreditu, morajo biti enako razvidne, čitljive in med seboj skladne, pri tem pa je treba upoštevati tehnične omejitve nosilca podatkov, na katerem so te informacije prikazane. Informacije so ustrezno in primerno prikazane na različnih kanalih, pri čemer se upošteva interoperabilnost v skladu z veljavnimi predpisi.

(8) V primeru, da dajalec kredita ali kreditni posrednik ne zagotovi potrošniku predhodnih informacij iz prvega odstavka tega člena vsaj en dan pred sklenitvijo kreditne pogodbe ali vsaj en dan preden potrošnika zavezuje kreditna ponudba, dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi, pošlje obvestilo o možnosti odstopa od kreditne pogodbe in o samem postopku odstopa od kreditne pogodbe v skladu z 48. in 49. členom tega zakona.

(9) Obvestilo o možnosti odstopa od kreditne pogodbe iz prejšnjega odstavka se potrošniku posreduje en dan do največ sedem dni od sklenitve kreditne pogodbe ali od predložitve zavezujoče kreditne ponudbe s strani potrošnika. Obvestilo se posreduje na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi.

(10) Pri kreditni pogodbi, pri kateri plačila, ki jih opravi potrošnik, ne zagotavljajo takojšnjega ustreznega zmanjšanja skupnega zneska kredita, temveč se uporabijo za naložbe pod pogoji, določenimi v kreditni pogodbi ali pogodbi o pomožni storitvi, morajo predhodne informacije vsebovati tudi jasno in jedrnato izjavo, da kreditna pogodba ne jamči odplačila celotnega črpanega zneska kredita, razen če je bilo tako jamstvo predloženo.

(11) Podrobnejšo vsebino in obseg predhodnih informacij za potrošniški kredit in način odloga plačil ali o spremenjeni dinamiki odplačil, obliko in vsebino obrazcev za standardne predhodne informacije o potrošniškem kreditu ter način podajanja informacij predpiše s pravilnikom minister, pristojen za varstvo potrošnikov.

19. člen
(predhodne informacije in izvod osnutka kreditne pogodbe v ločenem dokumentu)

(1) Pri kreditni pogodbi s spremenljivo kreditno obrestno mero ali kreditni pogodbi, pri kateri je kredit obračunan v tuji valuti, predhodne informacije vsebujejo grafični prikaz nihanja referenčne obrestne mere in vrednosti tuje valute v razmerju do eura za zadnjih deset let. Navedene informacije se zagotovijo v ločenem dokumentu k obrazcu za standardne predhodne informacije o potrošniškem kreditu iz prejšnjega člena.

(2) Pri kreditni pogodbi, ki se sklicuje na referenčno vrednost, kakor je opredeljena v 35. točki 3. člena tega zakona, dajalec kredita ali kreditni posrednik zagotovi potrošniku informacijo o imenu referenčne vrednosti in njenega upravljavca ter o morebitnih posledicah za potrošnika. Navedena informacija se zagotovi v ločenem dokumentu k obrazcu za standardne predhodne informacije o potrošniškem kreditu iz prejšnjega člena.

(3) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku na zahtevo zagotovi pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, poleg obrazca za standardne predhodne informacije o potrošniškem kreditu iz prejšnjega člena tudi brezplačni izvod osnutka kreditne pogodbe, ki vsebuje pogodbene informacije iz 41. člena tega zakona, razen če nima namena skleniti kreditne pogodbe s potrošnikom.

(4) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku zagotovi morebitne druge informacije v zvezi s kreditno pogodbo na jasno čitljiv način v ločenem dokumentu, ki se priloži obrazcu za standardne predhodne informacije o potrošniškem kreditu iz prejšnjega člena.

20. člen
(izjema od zagotavljanja predhodnih informacij)

Določbe 18. in 19. člena tega zakona se ne uporabljajo za ponudnika blaga ali storitev, ki deluje kot kreditni posrednik v pomožni funkciji. V tem primeru dajalec kredita zagotovi, da potrošnik prejme predhodne informacije v skladu z 18. in 19. členom tega zakona.

21. člen
(zagotavljanje informacij poroku)

Kadar porok kot fizična oseba prevzame odgovornost za izpolnitev obveznosti potrošnika iz kreditne pogodbe, dajalec kredita ali kreditni posrednik poroku pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov pravočasno pred sklenitvijo kreditne pogodbe brezplačno zagotovi informacije o glavnih značilnostih kredita, tveganjih in stroških kreditne pogodbe ter ga opozori na možne posledice neizpolnjevanja zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe.

22. člen
(obvestilo o prilagojeni ponudbi na podlagi avtomatizirane obdelave osebnih podatkov)

Če dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku posreduje ponudbo, ki je temu prilagojena na podlagi avtomatizirane obdelave osebnih podatkov, potrošnika jasno in na razumljiv način obvesti o takšni prilagojeni ponudbi ter o virih podatkov, uporabljenih za to prilagojeno ponudbo.

2. pododdelek
USTREZNA POJASNILA

23. člen
(zagotovitev ustreznih pojasnil)

(1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe brezplačno zagotovi pojasnila k predloženim predhodnim informacijam o kreditni pogodbi, k osnutku kreditne pogodbe in k morebitnim pomožnim storitvam, da potrošniku omogoči ocenitev, ali osnutek kreditne pogodbe ter pomožne storitve ustrezajo njegovim potrebam in finančnemu položaju.

(2) Pojasnila iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:

– predhodne informacije iz 18., 19. in 20. člena tega zakona;

– informacije o kreditnem posredniku in njegovih obveznostih iz 74. člena tega zakona, če kreditni posrednik posreduje potrošniške kredite;

– glavne značilnosti osnutka kreditne pogodbe in predlaganih pomožnih storitev;

– posledice sklenitve osnutka kreditne pogodbe in predlaganih pomožnih storitev za potrošnika, vključno s posledicami neplačevanja zapadlih obveznosti;

– možnost odstopa potrošnika od posamezne pogodbe, posebno če gre za kreditno pogodbo, ki je povezana s pogodbo o pomožni storitvi, ter na posledice odstopa od posamezne pogodbe.

3. pododdelek
OCENA KREDITNE SPOSOBNOSTI POTROŠNIKA IN DOSTOP DO ZBIRKE PODATKOV O ZADOLŽENOSTI FIZIČNIH OSEB

24. člen
(izvedba ocene kreditne sposobnosti)

(1) Dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe izvede temeljito oceno kreditne sposobnosti potrošnika, kar je v potrošnikovem interesu, da se preprečita prezadolženost potrošnika in neodgovorna praksa potrošniškega kreditiranja, pri čemer upošteva dejavnike tveganja, ki so pomembni za oceno verjetnosti, da bo potrošnik izpolnil obveznosti iz kreditne pogodbe.

(2) Če potrošnik predloži vlogo za sklenitev kreditne pogodbe skupaj še z enim ali več potrošniki, dajalec kredita oceno kreditne sposobnosti izvede na podlagi skupne ocene sposobnosti potrošnikov odplačevanja kredita.

(3) Dajalec kredita lahko sklene kreditno pogodbo s potrošnikom le, če na dan sklenitve kreditne pogodbe iz ocene kreditne sposobnosti, ki je bila izvedena v skladu s tem zakonom, verjetno izhaja, da bo potrošnik izpolnil obveznosti iz kreditne pogodbe.

(4) Če se po sklenitvi kreditne pogodbe potrošnik in dajalec kredita dogovorita o spremembi skupnega zneska kredita, mora dajalec kredita pred odobritvijo spremembe skupnega zneska kredita ponovno oceniti kreditno sposobnost potrošnika na podlagi posodobljenih podatkov in informacij, kadar se skupni znesek kredita zviša za več kot petino prvotno odobrenega zneska kredita, razen če je takšno zvišanje skupnega zneska kredita že predvideno in vključeno v prvotno oceno kreditne sposobnosti potrošnika.

25. člen
(odstop od kreditne pogodbe zaradi nepravilne izvedbe ocene kreditne sposobnosti)

(1) Od sklenjene kreditne pogodbe dajalec kredita ne more odstopiti ali je spremeniti v škodo potrošnika:

– če je nepravilno izvedel oceno kreditne sposobnosti potrošnika in z njim sklenil kreditno pogodbo;

– če potrošnik dajalcu kredita ali kreditnemu posredniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ni predložil popolnih podatkov in informacij.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko dajalec kredita odstopi od sklenjene kreditne pogodbe ali spremeni sklenjeno kreditno pogodbo s potrošnikom, če se izkaže, da je potrošnik namerno priredil posredovane podatke in informacije ali dajalcu kredita ali kreditnemu posredniku v postopku odobritve kredita namerno ni predložil popolnih podatkov in informacij iz 27. člena tega zakona.

(3) Če dajalec kredita nepravilno izvede oceno kreditne sposobnosti potrošnika in z njim sklene kreditno pogodbo, lahko potrošnik kadar koli odstopi od te pogodbe brez plačila nadomestila iz 54. člena tega zakona, razen če se izkaže, da je potrošnik namerno priredil posredovane podatke in informacije ali namerno ni predložil popolnih podatkov in informacij, zaradi česar ocena kreditne sposobnosti potrošnika ni bila pravilno izvedena.

26. člen
(postopek izvedbe ocene kreditne sposobnosti)

(1) Dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe podrobno določi postopek za oceno kreditne sposobnosti, podatke, informacije in neodvisna preverljiva dokazila, ki jih potrebuje za izvedbo ocene kreditne sposobnosti potrošnika, ter rok, v katerem jih mora potrošnik predložiti. Zahteva po podatkih, informacijah in dokazilih mora biti sorazmerna in vključevati mora samo podatke, informacije in dokazila, ki so potrebna za izvedbo pravilne ocene kreditne sposobnosti ter so v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(2) Vsi podatki in informacije, pridobljene z namenom izvedbe ocene kreditne sposobnosti potrošnika, se ustrezno preverijo, po potrebi s sklicevanjem na neodvisno preverljivo dokumentacijo. Če so posredovani podatki, informacije in dokazila, ki jih predloži potrošnik v skladu s prejšnjim odstavkom, nejasni ali nepopolni, lahko dajalec kredita pozove potrošnika k pojasnitvi ali dopolnitvi.

(3) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošnika opozori na možne posledice namernega prikritja ali posredovanja nepopolnih ali prirejenih podatkov in informacij v skladu z drugim in tretjim odstavkom prejšnjega člena. Dajalec kredita ali kreditni posrednik pred sklenitvijo kreditne pogodbe potrošnika dodatno opozori, da ne more opraviti ocene kreditne sposobnosti in odobriti kredita, če potrošnik ne predloži podatkov, informacij in dokazil v skladu s tem členom. Dajalec kredita ali kreditni posrednik lahko opozorilo posreduje v standardizirani obliki.

(4) Pred sklenitvijo kreditne pogodbe potrošnik sporoči dajalcu kredita vsako morebitno spremembo podatkov in informacij, ki jih je predložil dajalcu kredita ali kreditnemu posredniku za namen izvedbe ocene kreditne sposobnosti.

(5) Vse podatke in informacije, ki jih kreditni posrednik pridobi od potrošnika v okviru postopka izvedbe ocene kreditne sposobnosti, nato posreduje dajalcu kredita v nespremenjeni vsebini ter v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, da dajalec kredita lahko pravilno izvede oceno kreditne sposobnosti.

(6) Dajalec kredita dokumentira postopek, podatke, informacije in dokazila, na katerih temelji ocena kreditne sposobnosti potrošnika. Dokumentacijo o postopku, pridobljenih podatkih, informacijah ter dokazilih dajalec kredita hrani na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe. Dokumentacija mora biti dostopna v poslovnih prostorih dajalca kredita.

27. člen
(podatki, informacije, dokazila in viri za izvedbo ocene kreditne sposobnosti)

(1) Dajalec kredita oceni kreditno sposobnost potrošnika na podlagi potrebnih, sorazmernih in natančnih podatkov o prihodkih in izdatkih potrošnika ter drugih finančnih in ekonomskih okoliščin potrošnika, ki so potrebne in sorazmerne z naravo, trajanjem, vrednostjo in tveganjem kredita za potrošnika. Dajalec kredita pridobi podatke od ustreznih notranjih in zunanjih virov, tudi od potrošnika, ter iz zbirke podatkov iz tretjega odstavka tega člena.

(2) Podatki in informacije iz prejšnjega odstavka lahko vključujejo dokazila o dohodkih ali drugih virih odplačevanja, podatke o finančnih sredstvih in obveznostih ali podatke o drugih finančnih zavezah.

(3) Dajalec kredita pridobi informacije o zadolženosti potrošnika iz zbirke osebnih podatkov o zadolženosti fizičnih oseb iz naslova kreditnih poslov, ki se vodi na podlagi zakona, ki ureja sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov o zadolženosti fizičnih oseb), pri čemer upošteva predpise, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Dajalec kredita predhodno obvesti potrošnika o poizvedbi v zbirki podatkov o zadolženosti fizičnih oseb.

(4) Ocena kreditne sposobnosti potrošnika ne sme temeljiti izključno na podatkih o potrošnikovi kreditni zgodovini v zbirki podatkov o zadolženosti fizičnih oseb.

(5) Dajalec kredita ali kreditni posrednik pri izvedbi ocene kreditne sposobnosti potrošnika ne sme obdelovati in upoštevati posebnih vrst podatkov o potrošniku iz prvega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, vključno z onkološkimi podatki ter podatki z družbenih omrežij.

28. člen
(avtomatizirana obdelava podatkov v postopku ocene kreditne sposobnosti)

Če dajalec kredita pri izvedbi ocene kreditne sposobnosti potrošnika vključi uporabo avtomatizirane obdelave osebnih podatkov, potrošnika brezplačno seznani z njegovo pravico, da lahko od dajalca kredita zahteva in pridobi človeško posredovanje pri izvedbi ocene kreditne sposobnosti, in sicer, da potrošnik lahko:

– od dajalca kredita zahteva jasno in razumljivo pojasnilo o oceni kreditne sposobnosti, vključno z logiko in tveganji, povezanimi z avtomatizirano obdelavo osebnih podatkov, ter njenim pomenom in posledicami odločitve,

– dajalcu kredita izrazi svoje stališče ter

– zahteva pregled ocene kreditne sposobnosti in odločitve dajalca kredita o odobritvi kredita.

29. člen
(zavrnitev sklenitve kreditne pogodbe)

(1) Če dajalec kredita zavrne vlogo za sklenitev kreditne pogodbe s potrošnikom, potrošnika na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov brezplačno takoj obvesti o zavrnitvi in ga napoti na lahko dostopno službo za svetovanje o odplačevanju dolgov iz 63. člena tega zakona, če potrošnik ima ali bi lahko imel težave pri izpolnjevanju posameznih finančnih obveznosti iz kreditne pogodbe.

(2) Dajalec kredita potrošnika v primeru zavrnitve vloge za sklenitev kreditne pogodbe brezplačno obvesti tudi o tem, ali ocena kreditne sposobnosti temelji na avtomatizirani obdelavi podatkov, ter o pravici potrošnika iz prejšnjega člena do človeškega posredovanja pri izvedbi ocene kreditne sposobnosti in o postopku za izpodbijanje odločitve o oceni kreditne sposobnosti.

(3) Če je vloga za sklenitev kreditne pogodbe zavrnjena na podlagi poizvedbe v zbirki podatkov o zadolženosti fizičnih oseb, dajalec kredita potrošnika na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov brezplačno takoj obvesti tudi o zbirki podatkov, o rezultatu poizvedbe v zbirki podatkov ter o kategorijah podatkov, ki so bile upoštevane pri oceni kreditne sposobnosti.

30. člen
(dostop do zbirke podatkov o zadolženosti fizičnih oseb)

Dajalec kredita s sedežem v drugi državi članici ima dostop do podatkov iz zbirke podatkov o zadolženosti fizičnih oseb v skladu z zakonom, ki ureja sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb.

4. pododdelek
VEZAVA SKLENITVE KREDITNE POGODBE S SKLENITVIJO POGODBE O POMOŽNI STORITVI IN PAKETNA PRODAJA

31. člen
(vezana prodaja kreditne pogodbe)

(1) Vezava sklenitve kreditne pogodbe z obvezno sklenitvijo pogodbe o pomožni storitvi ni dovoljena.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko dajalec kredita za kritje tveganja neplačila kredita ali za zavarovanje blaga, ki se financira s kreditno pogodbo, od potrošnika zahteva sklenitev s kreditno pogodbo povezane zavarovalne pogodbe, če je to sorazmerno.

(3) Izplačana zavarovalnina dajalcu kredita iz povezane zavarovalne pogodbe se do svoje višine šteje kot poplačilo potrošnikovih finančnih obveznosti iz kreditne pogodbe.

(4) Dajalec kredita obvesti potrošnika, da zavarovalno pogodbo iz drugega odstavka tega člena lahko sklene pri ponudniku, ki ga potrošnik izbere sam in ni prednostni ponudnik dajalca kredita, če zavarovalna pogodba drugega ponudnika zagotavlja kritje vsaj v obsegu in višini kot zavarovalna pogodba, ki jo ponuja dajalec kredita. Dajalec kredita mora navedeno zavarovalno pogodbo drugega ponudnika sprejeti brez spremembe pogojev kredita, ki ga ponudi potrošniku.

(5) Dajalec kredita ali zavarovalnica potrošniku na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov predloži zavezujočo ponudbo o zavarovalni pogodbi ter mu zagotovi vsaj tri dni za razmislek o zavezujoči ponudbi in za primerjavo z drugimi ponudbami zavarovalnih pogodb. Dajalec kredita ali zavarovalnica potrošnika predhodno obvesti o navedenem roku za razmislek. Potrošnik lahko sprejme zavezujočo ponudbo in sklene zavarovalno pogodbo pred iztekom tega tridnevnega roka, če to izrecno želi.

32. člen
(paketna prodaja kreditne pogodbe)

Dajalec kredita lahko potrošniku ponudi kreditno pogodbo v okviru paketne prodaje.

33. člen
(prepoved zahteve, pridobitve in obdelave osebnih podatkov potrošnika o prebolelem raku ali okužbi z virusom hepatitisa C ali HIV za zavarovalne pogodbe v zvezi s kreditno pogodbo)

(1) Zavarovalnica in dajalec kredita ali kreditni posrednik ne glede na šesti odstavek 521. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20, 48/23, 78/23 – ZZVZZ-T, 84/24 – odl. US in 77/25) v delu, ki se nanaša na zdravstveno stanje, in na drugi odstavek 924. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631) pri ponudbi in sklenitvi zavarovalne pogodbe v povezavi s kreditno pogodbo ne smejo zahtevati, pridobivati in obdelovati osebnih podatkov potrošnika o prebolelem raku ali okužbi z virusom hepatitisa C ali HIV po določenem obdobju od konca aktivnega zdravljenja raka in okužbe z virusom hepatitisa C ali začetka aktivnega zdravljenja okužbe z virusom HIV (v nadaljnjem besedilu: preboleli rak ali okužba).

(2) Glede določenega obdobja in pomena konca ali začetka aktivnega zdravljenja raka ali okužbe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravico oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov, ter na njegovi podlagi izdanega pravilnika, ki ureja seznam bolezni, okužb z virusom hepatitisa C in HIV ter krajših obdobij za uveljavljanje pravice do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov.

(3) Prepoved zahteve, pridobitve in obdelave osebnih podatkov potrošnika o prebolelem raku ali okužbi iz prvega odstavka tega člena pomeni enako obravnavo potrošnika pri ponudbi in sklenitvi zavarovalne pogodbe v povezavi s kreditno pogodbo kot obravnavo potrošnika, ki nikoli ni zbolel za rakom ali se okužil.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena zavarovalnica in dajalec kredita ali kreditni posrednik lahko pridobivajo in obdelujejo podatke iz izjave potrošnika oziroma zdravniškega potrdila, ki sta določena v sedmem odstavku tega člena, le za namen dokazovanja, da je izpolnjen pogoj, da je preteklo določeno obdobje od konca ali začetka aktivnega zdravljenja prebolelega raka ali okužbe.

(5) Zavarovalnica in dajalec kredita ali kreditni posrednik morajo pred ponudbo in pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe v povezavi s kreditno pogodbo pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov potrošnika brezplačno opozoriti, da ne smejo zahtevati, pridobivati ali obdelovati osebnih podatkov potrošnika iz prvega odstavka tega člena.

(6) Zavarovalnica in dajalec kredita ali kreditni posrednik pri ponudbi in sklenitvi zavarovalne pogodbe v povezavi s kreditno pogodbo ne smejo zahtevati, pridobivati ali obdelovati osebnih podatkov potrošnika o prebolelem raku ali okužbi, niti jih ne smejo uporabiti ali obdelovati, če so jih že pridobili ali so jim na drugačen način znani pred ponudbo in pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe v povezavi s kreditno pogodbo.

(7) Zavarovalnica in dajalec kredita ali kreditni posrednik lahko od potrošnika zahtevajo izjavo potrošnika oziroma ustrezno zdravniško potrdilo, v kateri potrošnik izjavlja ali ki potrjuje, da potrošnik v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena izpolnjuje pogoj, da je preteklo določeno obdobje po koncu ali začetku aktivnega zdravljenja, brez navedbe podatkov o samem prebolelem raku ali okužbi. Zdravniško potrdilo je veljavno vsaj šest mesecev od izdaje.

5. pododdelek
PREPOVED PREDPOSTAVLJENEGA SOGLASJA POTROŠNIKA IN NENAROČENE ODOBRITVE KREDITA

34. člen
(prepoved predpostavljenega soglasja potrošnika za sklenitev kreditne pogodbe ali pogodbe o pomožni storitvi)

(1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik za pridobitev potrošnikovega soglasja za sklenitev kreditne pogodbe ali pogodbe o pomožni storitvi ne sme uporabiti privzetih možnosti, ki vključujejo vnaprej označena okenca.

(2) Pridobitev potrošnikovega soglasja za sklenitev kreditne pogodbe ali pogodbe o pomožni storitvi, predstavljenega v obliki označitve okenca, mora biti izražena z nedvoumnim in jasnim dejanjem potrditve potrošnika, s katerim prostovoljno, posebno, informirano in nedvoumno pokaže, da soglaša z vsebino, povezano z okencem.

35. člen
(prepoved nenaročene odobritve kredita)

Prepovedana je vsaka odobritev kredita potrošniku brez njegove predhodne zahteve in izrecnega soglasja.

6. pododdelek
SVETOVALNE STORITVE

36. člen
(izvajanje svetovalnih storitev)

(1) Svetovalne storitve za potrošnike lahko izvaja dajalec kredita ali kreditni posrednik.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko svetovalne storitve v skladu s 36. do 40. členom tega zakona izvajajo tudi druge osebe, če se svetovalne storitve:

– izvajajo dodatno v okviru poklicne dejavnosti, urejene z zakonskimi ali podzakonskimi predpisi ali etičnim kodeksom, ki ne izključuje izvajanja navedenih storitev;

– izvajajo v okviru upravljanja obstoječega dolga s strani javnih ali prostovoljnih ponudnikov služb za svetovanje o odplačevanju dolgov iz 63. člena tega zakona, ki ne izvajajo komercialne dejavnosti ali

– zagotavljajo s strani oseb, ki jih pooblastijo in nadzirajo pristojni organi.

37. člen
(informacije o izvajanju svetovalnih storitev)

(1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošnika pri sklepanju enega ali več poslov v zvezi s kreditno pogodbo izrecno seznani, ali za potrošnika izvaja svetovalne storitve oziroma ali bi lahko zanj izvedel svetovalne storitve.

(2) Dajalec kredita ali kreditni posrednik pred izvajanjem svetovalnih storitev ali sklenitvijo pogodbe o izvajanju svetovalnih storitev potrošniku na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki ga izbere potrošnik, predloži naslednje informacije:

– navedbo, ali bo priporočilo temeljilo samo na njegovem naboru kreditnih pogodb ali na širšem naboru kreditnih pogodb več dajalcev kredita s celotnega trga Republike Slovenije v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 39. člena tega zakona;

– navedbo morebitnega plačila, ki ga potrošnik plača za svetovalne storitve, ali metodologijo, uporabljeno za izračun plačila, kadar zneska plačila ni mogoče določiti ob predložitvi informacij.

(3) Informacije iz prejšnjega odstavka se lahko priložijo kot ločen dokument k predhodnim informacijam v skladu s četrtim odstavkom 19. člena tega zakona.

38. člen
(uporaba izrazov »neodvisno svetovanje« ali »neodvisni svetovalec«)

Dajalec kredita ali kreditni posrednik, ki izvaja svetovalne storitve, lahko uporablja izraz »neodvisno svetovanje« ali izraz »neodvisni svetovalec« ali izraz, ki ima enak ali zelo podoben pomen, če:

– upošteva več kot polovico kreditnih pogodb na trgu dajalcev kredita, ki jih ponuja večina dajalcev kreditov na trgu Republike Slovenije in

– ne prejema provizije za izvajanje svetovalnih storitev ali drugih plačil od enega ali več dajalcev kredita.

39. člen
(izdano priporočilo potrošniku v okviru svetovalnih storitev)

(1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik pri izvajanju svetovalnih storitev ravna v najboljšem interesu potrošnika ter pridobi od potrošnika potrebne informacije o njegovem ekonomskem in finančnem položaju, njegovih željah in ciljih, povezanih s kreditno pogodbo, da mu lahko priporoči ustrezno kreditno pogodbo.

(2) Dajalec kredita ali kreditni posrednik pri izvajanju svetovalnih storitev:

– oceni finančni položaj ter potrebe potrošnika na podlagi najnovejših informacij, pri čemer upošteva razumne predpostavke o tveganjih za potrošnikovo finančno stanje med trajanjem priporočene kreditne pogodbe;

– upošteva zadostno število kreditnih pogodb v svojem naboru produktov in na podlagi tega nabora produktov priporoči eno ali več kreditnih pogodb, ki ustrezajo potrebam, finančnemu položaju in osebnim okoliščinam potrošnika.

(3) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki ga izbere potrošnik in je naveden v pogodbi o zagotavljanju svetovalnih storitev, zagotovi zapis o danem priporočilu.

(4) Priporočilo in dokumentacijo, ki je podlaga za izdelavo priporočila, hrani dajalec kredita ali kreditni posrednik na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov še štiri leta od dneva, ko je potrošniku izdelal priporočilo. Dokumentacija mora biti dostopna v poslovnih prostorih dajalca kredita ali kreditnega posrednika.

40. člen
(posebno opozorilo na tveganje pri sklenitvi kreditne pogodbe)

Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošnika v okviru svetovalnih storitev posebej opozori, kadar bi sklenitev posamezne kreditne pogodbe glede na potrošnikov finančni položaj lahko pomenila posebno tveganje zanj.

4. oddelek
OBVEZNOSTI IN PRAVICE V ZVEZI S KREDITNO POGODBO

1. pododdelek
OBVEZNA VSEBINA, OBLIKA IN HRAMBA KREDITNE POGODBE

41. člen
(obvezna vsebina in oblika kreditne pogodbe)

(1) Kreditna pogodba in njene spremembe morajo biti sklenjene pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov. Vse pogodbene stranke prejmejo izvod sklenjene kreditne pogodbe brezplačno.

(2) Kreditna pogodba mora jasno in jedrnato poleg drugih pogodbenih določil in pogojev vsebovati naslednje informacije:

1. vrsto potrošniškega kredita (na primer finančni zakup, lizing ali najem, odlog plačila, gotovinsko posojilo, prekoračitev na plačilnem računu);

2. firmo ali ime, sedež in poslovni naslov ter telefonsko številko in elektronski naslov dajalca kredita in kreditnega posrednika, če se pogodba sklepa s pomočjo kreditnega posrednika;

3. ime, priimek in naslov ter telefonsko številko in elektronski naslov potrošnika, ki jemlje kredit;

4. skupni znesek kredita in pogoje črpanja;

5. obdobje trajanja kreditne pogodbe;

6. blago ali storitev in njeno vrednost, če gre za kredit v obliki odloga plačila ali za povezano kreditno pogodbo;

7. kreditno obrestno mero in pogoje za njeno uporabo, in če obstaja, indeks ali referenčno obrestno mero, če se uporablja za začetno kreditno obrestno mero, obdobja, pogoje in postopke za spreminjanje kreditne obrestne mere, datume, ko se kreditna obrestna mera prilagodi referenčni obrestni meri, in datume, ko se kreditni obrestni meri prilagodi anuiteta kredita. Kadar se v različnih okoliščinah uporabljajo različne kreditne obrestne mere, se informacije navedejo za vsako od njih;

8. efektivno obrestno mero in skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik in je izračunan ob sklenitvi kreditne pogodbe, z navedbo vseh predpostavk za izračun v skladu s 57. in 58. členom tega zakona;

9. znesek, število in pogostnost plačil, vrstni red dodelitve plačil za različne zneske, ki jih dolguje potrošnik in so zaračunani po različnih kreditnih obrestnih merah, ter podatek o obročnem ali anuitetnem odplačevanju kredita;

10. pravico potrošnika, da pri kreditni pogodbi z dogovorjenim postopnim odplačevanjem glavnice, sklenjeni za določen čas, na svojo zahtevo brezplačno med trajanjem kreditne pogodbe pridobi izračun stanja kredita v obliki amortizacijskega načrta, ki prikazuje dolgovane zneske in obdobja ter pogoje v zvezi s plačilom teh zneskov, razčlenitev vsakega plačila s prikazom odplačila glavnice in obresti, izračunane na podlagi kreditne obrestne mere, ter morebitne dodatne stroške. Če obrestna mera ali dodatni stroški niso fiksni, mora načrt vsebovati navedbo o veljavnosti podatkov v načrtu do naslednje spremembe kreditne obrestne mere ali dodatnih stroškov v skladu s kreditno pogodbo;

11. stroške vodenja enega ali več računov za izvajanje plačilnih transakcij in črpanj, razen če odprtje računa ni obvezno, stroške uporabe plačilnih sredstev za plačila in črpanja ter druge stroške, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, in pogoje, pod katerimi se lahko ti stroški spremenijo;

12. stroške notarskih storitev, če so potrebni;

13. zamudno obrestno mero, ki velja ob sklenitvi kreditne pogodbe, z navedbo pravila za njeno prilagoditev in morebitne stroške pri zamudi s plačilom ter opozorilo o posledicah neplačanih ali z zamudo plačanih zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe;

14. pravico potrošnika do predčasnega odplačila kredita in postopek predčasnega odplačila v skladu s 53. členom tega zakona, pravico dajalca kredita do nadomestila, kadar je upravičen do takšnega nadomestila, ter pregledno in razumljivo pojasnilo o načinu določitve tega nadomestila v skladu s 54. členom tega zakona;

15. izpisek, ki prikazuje obdobja in pogoje za plačilo obresti ter periodičnih in neperiodičnih stroškov, če se stroški in obresti plačujejo brez odplačila glavnice;

16. poroštva ali zavarovanja, če obstajajo;

17. pravico potrošnika do odstopa od kreditne pogodbe ali odpovedi kreditne pogodbe ter informacije o postopkih za uveljavljanje te pravice v skladu s 47. in z 52. členom tega zakona;

18. obstoj oziroma neobstoj pravice potrošnika do odstopa od pogodbe brez navedbe razloga, odstopni rok in druge pogoje za njeno uveljavljanje v skladu z 48. in 49. členom tega zakona, vključno z navedbo trajnega nosilca podatkov, ki se uporabi za uradno obvestilo iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona, in z informacijami o obveznosti potrošnika do plačila črpane glavnice in obresti v skladu s četrtim odstavkom 48. člena tega zakona in z zneskom dnevnih obresti;

19. pravice potrošnika pri odstopu od povezane kreditne pogodbe in pogoje za njihovo uveljavljanje v skladu s 50. členom tega zakona;

20. firmo ali ime, sedež in poslovni naslov ter elektronski naslov dajalca kredita, na katerega lahko potrošnik naslovi morebitno pritožbo v zvezi s kreditno pogodbo v okviru notranjega pritožbenega postopka pri dajalcu kredita, firmo ali ime, sedež in poslovni naslov enega ali več izvajalcev izvensodnega reševanja potrošniških sporov, ki jih dajalec kredita določi kot pristojne za izvensodno reševanje sporov v skladu s 140. členom tega zakona, in pouk o možnostih uveljavljanja drugih pravnih sredstev;

21. ime in naslov nadzornega organa, pristojnega za nadzor nad dajalci kredita in kreditnimi posredniki;

22. pri kreditnih pogodbah, pri katerih je obračun povezan z uporabo tuje valute, navedbo tuje valute in vrsto tečaja, po katerem se izračunava vrednost v domači valuti, z opozorilom, da se ob spremembi tečaja lahko spremenijo tudi predvideni zneski posameznih plačil, ter obrazložitev delovanja mehanizma pretvorbe plačila iz tuje valute v domačo in povezavo med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji o izplačilu kredita, da lahko potrošnik oceni finančne posledice, ki iz tega izhajajo zanj;

23. vrsto trajnega nosilca podatkov, za katerega se potrošnik odloči, da bo prejel:

– obvestilo iz osmega odstavka 18. člena tega zakona o možnosti odstopa od kreditne pogodbe in o samem postopku odstopa v skladu z 48. in 49. členom tega zakona;

– informacije o spremembi kreditne pogodbe iz 44. člena tega zakona;

– informacije o spremembi kreditne obrestne mere iz 43. člena tega zakona;

– informacije iz prvega, drugega in tretjega odstavka 45. člena tega zakona, če je bil kredit odobren v obliki možnosti prekoračitve;

– informacije o odpovedi odprte kreditne pogodbe iz drugega in tretjega odstavka 52. člena tega zakona, če je bila sklenjena odprta kreditna pogodba;

24. ime, poslovni naslov, telefonsko številko in elektronski naslov ponudnikov storitev svetovanja o odplačevanju dolgov iz 63. člena tega zakona ter priporočilo potrošniku, naj se v primeru težav pri odplačevanju obrne na te ponudnike storitev svetovanja o odplačevanju dolgov v skladu s četrtim odstavkom 62. člena tega zakona.

(3) Vse informacije iz prejšnjega odstavka, ki so del obvezne vsebine kreditne pogodbe, morajo biti v kreditni pogodbi navedene jasno in čitljivo ter prilagojene nosilcu podatkov, na katerem so prikazane. Informacije se ustrezno in primerno prikažejo na različnih kanalih.

(4) Potrošniku ni treba plačati stroškov, ki v kreditni pogodbi niso navedeni ali so navedeni nepopolno.

(5) Pri kreditni pogodbi, pri kateri plačila, ki jih opravi potrošnik, ne zagotavljajo takojšnjega ustreznega zmanjšanja skupnega zneska kredita, temveč se uporabijo za naložbe pod pogoji, določenimi v kreditni ali pomožni pogodbi, morajo informacije iz drugega odstavka tega člena vsebovati tudi izjavo, da kreditna pogodba ne zagotavlja jamstva za odplačilo celotnega zneska črpanega kredita po kreditni pogodbi, razen če je bilo tako jamstvo predloženo.

42. člen
(obvezna hramba kreditne pogodbe)

Dajalec kredita hrani izvod sklenjene kreditne pogodbe na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe, ta izvod pa je dostopen v poslovnih prostorih dajalca kredita.

2. pododdelek
SPREMEMBA KREDITNE POGODBE IN SPREMEMBA KREDITNE OBRESTNE MERE

43. člen
(indeksi ali referenčne obrestne mere, spremembe kreditne obrestne mere in stroškov)

(1) Vrednosti indeksov ali referenčnih obrestnih mer, ki jih dajalec kredita uporablja za izračun kreditne obrestne mere, morajo biti jasne, dostopne, objektivne in preverljive za dajalca kredita, kreditnega posrednika, potrošnika in nadzorne organe.

(2) Če je dogovorjena spremenljiva obrestna mera za celotno ali posamezno obdobje trajanja kreditne pogodbe, dajalec kredita pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi, potrošnika brezplačno obvesti o spremembi kreditne obrestne mere, in to pravočasno, pred začetkom veljavnosti spremembe. V obvestilu se navedejo višina kreditne obrestne mere, znesek plačil od začetka veljavnosti nove kreditne obrestne mere ter morebitne spremembe števila in pogostnosti plačil.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko obvestilo o spremembi kreditne obrestne mere potrošniku pošilja periodično skupaj z višino referenčne obrestne mere in z novim zneskom rednih plačil, če:

1. sta se pogodbeni stranki v kreditni pogodbi dogovorili o takšnem obveščanju,

2. je sprememba kreditne obrestne mere posledica spremembe referenčne obrestne mere,

3. je nova referenčna obrestna mera pravočasno in na primeren način javno dostopna,

4. je nova referenčna obrestna mera dostopna tudi v poslovnih prostorih dajalca kredita,

5. je nova referenčna obrestna mera objavljena tudi na spletni strani dajalca kredita, če jo dajalec kredita ima,

6. je nova referenčna obrestna mera dostopna tudi prek mobilne aplikacije, če jo dajalec kredita ima.

(4) Dajalec kredita hrani evidence indeksov ali referenčnih obrestnih mer, uporabljenih za izračun kreditnih obrestnih mer, za preteklo obdobje.

(5) Če v kreditni pogodbi ni navedeno, pod katerimi pogoji se obrestne mere ali stroški lahko spremenijo, jih dajalec kredita ne sme spreminjati v škodo potrošnika.

44. člen
(informacije o spremembi kreditne pogodbe)

Dajalec kredita pred začetkom veljavnosti spremenjenih pogojev kreditne pogodbe potrošniku pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi, brezplačno sporoči naslednje informacije:

– jasen opis predlaganih sprememb, in kadar je to ustrezno, da je za spremembe potrebno soglasje potrošnika ali da so spremembe predpisane z zakonom;

– časovni okvir sprememb iz prejšnje alineje;

– postopke za pritožbo potrošnika v zvezi s spremembami iz prve alineje tega člena;

– rok, v katerem je treba vložiti pritožbo;

– ime in naslov nadzornega organa iz 124. člena tega zakona in neodvisnega izvajalca izvensodnega reševanja sporov iz 140. člena tega zakona, pri katerem lahko potrošnik vloži pritožbo.

3. pododdelek
MOŽNOST PREKORAČITVE IN MOLČE DOVOLJENA PREKORAČITEV

45. člen
(informacije in obveščanje pri dovoljeni možnosti prekoračitve)

(1) Dajalec kredita med trajanjem kreditne pogodbe z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošniku na izpisku o stanju na plačilnem računu na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi, redno oziroma vsaj enkrat mesečno sporoča naslednje informacije:

1- natančno določeno obdobje, na katero se nanaša izpisek o stanju na plačilnem računu;

2. zneske in datume črpanj;

3. stanje in datum prejšnjega izpiska o stanju na plačilnem računu;

4. novo stanje;

5. datume in zneske opravljenih plačil potrošnika;

6. uporabljeno kreditno obrestno mero;

7. nastale stroške;

8. najmanjši znesek, ki ga mora plačati potrošnik, če je to ustrezno.

(2) Dajalec kredita potrošnika brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi, obvesti o spremembi kreditne obrestne mere ali drugih plačljivih stroških, in to pravočasno, pred začetkom veljavnosti spremembe, ter v skladu s prvim in drugim odstavkom 43. člena tega zakona.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko dajalec kredita obvestilo o spremembi kreditne obrestne mere ali drugih plačljivih stroških potrošniku pošilja redno, na izpisku o stanju na plačilnem računu, na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, skupaj z višino referenčne obrestne mere in novim zneskom rednih plačil, če:

1. sta se pogodbeni stranki v kreditni pogodbi dogovorili o takšnem obveščanju,

2. je sprememba kreditne obrestne mere posledica spremembe referenčne obrestne mere,

3. je nova referenčna obrestna mera pravočasno in na primeren način javno dostopna,

4. je nova referenčna obrestna mera dostopna tudi v poslovnih prostorih dajalca kredita,

5. je nova referenčna obrestna mera objavljena tudi na spletni strani dajalca kredita, če jo dajalec kredita ima,

6. je nova referenčna obrestna mera dostopna tudi prek mobilne aplikacije, če jo dajalec kredita ima.

(4) Dajalec kredita obvesti potrošnika na dogovorjeni način o vsakem zmanjšanju ali preklicu dovoljene možnosti prekoračitve stanja na plačilnem računu vsaj 30 dni pred začetkom učinkovanja zmanjšanja ali preklica možnosti prekoračitve stanja na plačilnem računu.

(5) Če dajalec kredita zmanjša ali prekliče dovoljeno možnost prekoračitve stanja na plačilnem računu, potrošniku pred začetkom izvršilnega postopka ponudi možnost vračila dejansko črpanega zneska v obsegu tega zmanjšanja ali preklica. Takšno odplačilo se izvede brez dodatnih stroškov v 12 enakih mesečnih obrokih, razen če se potrošnik odloči, da bo prej odplačal črpani znesek po kreditni obrestni meri, ki se uporablja za možnost prekoračitve stanja na plačilnem računu.

46. člen
(molče dovoljena prekoračitev)

(1) Pri molče dovoljeni prekoračitvi stanja na plačilnem računu dajalec kredita v pogodbi o plačilnem računu navede:

– informacijo o možnosti molče dovoljene prekoračitve stanja na plačilnem računu;

– kreditno obrestno mero in pogoje, pod katerimi se uporablja;

– indeks ali referenčno obrestno mero, če obstaja in se uporablja za začetno kreditno obrestno mero;

– vse stroške, ki nastanejo od trenutka prekoračitve, in pogoje, pod katerimi se ti stroški lahko spremenijo.

(2) Dajalec kredita potrošniku brezplačno in redno zagotavlja informacije iz prejšnjega odstavka pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki ga izbere potrošnik in je opredeljen v pogodbi o plačilnem računu.

(3) Ob znatno molče dovoljeni prekoračitvi stanja na plačilnem računu potrošnika, ki traja več kot mesec dni, dajalec kredita potrošnika nemudoma obvesti na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki ga je izbral potrošnik in je opredeljen v pogodbi o plačilnem računu, o molče dovoljeni prekoračitvi in višini prekoračenega zneska, kreditni obrestni meri, morebitnih stroških in zamudnih obrestih ter datumu odplačila.

(4) Če potrošnik uporablja molče dovoljeno prekoračitev stanja na plačilnem računu neprekinjeno več kot šest mesecev, mu dajalec kredita ponudi svetovalne storitve, če jih zagotavlja, in ga brezplačno napoti na službo za svetovanje o odplačevanju dolgov.

(5) Če potrošnik uporablja molče dovoljeno prekoračitev stanja na plačilnem računu neprekinjeno več kot 12 mesecev, dajalec kredita potrošniku ponudi drugo vrsto kreditnega produkta, ki ne pomeni slabših pogojev za potrošnika.

(6) Če dajalec kredita molče dovoljeno prekoračitev stanja na plačilnem računu potrošnika prekliče ali če zniža najvišjo dovoljeno višino molče dovoljene prekoračitve stanja na plačilnem računu, mora obvestiti potrošnika vsaj 30 dni pred dnem preklica ali vsaj 30 dni pred dnem znižanja višine molče dovoljene prekoračitve stanja na plačilnem računu.

(7) Če dajalec kredita zmanjša ali prekliče višino molče dovoljene prekoračitve stanja na plačilnem računu, ponudi potrošniku pred začetkom izvršilnega postopka možnost odplačila dejansko črpanega zneska v obrokih in v obsegu tega zmanjšanja ali preklica. Takšno odplačilo se izvede brez dodatnih stroškov, v 12 enakih mesečnih obrokih, razen če se potrošnik odloči, da ga bo odplačal prej, in po kreditni obrestni meri, ki se uporablja za molče dovoljeno prekoračitev.

(8) Če dajalec kredita ravna v nasprotju s prvim do tretjim ter šestim ali sedmim odstavkom tega člena, mu potrošnik ni dolžan plačati stroškov ali obresti.

4. pododdelek
ODSTOP OD KREDITNE POGODBE IN ODPOVED KREDITNE POGODBE

47. člen
(odstop potrošnika od kreditne pogodbe zaradi kršitve zakona)

(1) Če kreditna pogodba ni sklenjena v skladu s prvim, drugim in petim odstavkom 41. člena ali prvim odstavkom 45. člena tega zakona, lahko potrošnik z enostransko izjavo odstopi od nje.

(2) Če potrošnik v enem mesecu od plačila prve obveznosti po pogodbi ne izjavi, da odstopa od pogodbe v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da pri kreditni pogodbi vztraja.

(3) Pri odstopu potrošnika od kreditne pogodbe dajalec kredita potrošniku vrne vse plačane zneske v osmih dneh od prejema izjave potrošnika. Če je potrošnik že črpal kredit, dajalcu kredita v istem roku vrne črpani kredit, če mu je izjavo izročil neposredno, oziroma v desetih dneh od oddaje izjave, če je izjavo poslal po elektronski ali priporočeni pošti. Potrošniku ni treba plačati obresti oziroma drugih stroškov ali dajatev, povezanih z odobrenim ali črpanim kreditom.

48. člen
(odstop potrošnika od kreditne pogodbe brez navedbe razloga)

(1) Potrošnik lahko odstopi od kreditne pogodbe brez navedbe razloga v 14 dneh od dneva sklenitve kreditne pogodbe oziroma od dneva, ko prejme pogodbene pogoje in informacije v skladu z 41. členom tega zakona, če je ta dan poznejši kot dan sklenitve kreditne pogodbe. Pri povezani kreditni pogodbi se rok za odstop od pogodbe na izrecno zahtevo potrošnika lahko skrajša na tri dni. Potrošnik lahko odstopi od kreditne pogodbe brez navedbe razloga tudi, kadar je kredit že črpal.

(2) V primeru povezane kreditne pogodbe za nakup blaga z možnostjo vračila v obdobju, daljšem od 14 dni, se ne glede na prejšnji odstavek pravica do odstopa od povezane kreditne pogodbe podaljša na čas podaljšanega obdobja možnega celotnega vračila blaga.

(3) Potrošnik uveljavlja pravico do odstopa od kreditne pogodbe po tem členu z obvestilom pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, po izbiri potrošnika opredeljenem v kreditni pogodbi, ki ga pošlje dajalcu kredita v rokih iz prvega in drugega odstavka tega člena in v skladu z 18. točko drugega odstavka 41. člena tega zakona.

(4) Če potrošnik uveljavlja pravico do odstopa od kreditne pogodbe v skladu s tem členom po črpanju kredita, dajalcu kredita plača glavnico in obresti, obračunane na to glavnico, od dneva, ko je bil kredit črpan, do dneva, ko je glavnica odplačana, brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je dajalcu kredita poslal obvestilo o odstopu v skladu s prejšnjim odstavkom. Obresti črpanega dela kredita se izračunajo na podlagi dogovorjene kreditne obrestne mere.

(5) Če potrošnik odstopi od kreditne pogodbe, mu dajalec kredita ne sme zaračunati nobenih stroškov, razen morebitnih nepovratnih stroškov, ki jih je dajalec kredita plačal v postopku pred sodišči, upravnimi organi ali osebami z javnim pooblastilom.

(6) Če dajalec kredita ali tretja oseba na podlagi dogovora med tretjo osebo in dajalcem kredita opravi pomožno storitev, ki je povezana s kreditno pogodbo, pogodba o pomožni storitvi potrošnika preneha zavezovati, če odstopi od kreditne pogodbe v skladu s tem členom.

(7) Če ima potrošnik pravico do odstopa od kreditne pogodbe ali pogodbe o pomožni storitvi po tem členu, se ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo potrošnikov, pravici potrošnika do odstopa od pogodbe o finančnih storitvah, sklenjene na daljavo, in od pogodbe o finančnih storitvah, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, ter ne glede na 111. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631) za odstop od kreditne pogodbe ali pogodbe o pomožni storitvi uporablja ta zakon.

49. člen
(rok za odstop potrošnika od kreditne pogodbe brez navedbe razloga pri nepopolnem informiranju ali opustitvi informiranja o pravici do odstopa)

(1) Če dajalec kredita ne izpolni obveznosti iz 41. člena tega zakona, se rok za odstop od kreditne pogodbe iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena v vsakem primeru izteče 12 mesecev in 14 dni od dneva sklenitve kreditne pogodbe.

(2) Rok iz prejšnjega odstavka ne velja, če potrošnik ni bil obveščen o svoji pravici do odstopa od kreditne pogodbe v skladu z 18. točko drugega odstavka 41. člena tega zakona.

50. člen
(odstop potrošnika od povezane kreditne pogodbe)

(1) Če potrošnik odstopi od pogodbe o prodaji blaga ali opravljanju storitev v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, z dnem odstopa od pogodbe preneha veljati tudi povezana kreditna pogodba.

(2) Potrošnik lahko proti dajalcu kredita ugovarja zavrnitvi plačila in uveljavlja druge pravice, ki izvirajo iz pogodbe o prodaji blaga ali opravljanju storitev, če se blago ali storitve ne zagotovijo, se zagotovijo le delno ali niso v skladu s pogodbo o prodaji blaga ali opravljanju storitev, pod pogojem, da sta ta pogodba in kreditna pogodba med seboj povezani.

(3) Ugovore iz prejšnjega odstavka lahko potrošnik uveljavlja proti dajalcu kredita samo, če jih je pred tem uveljavljal proti prodajalcu blaga ali izvajalcu storitve v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov.

51. člen
(odstop dajalca kredita od kreditne pogodbe zaradi zamude potrošnika s plačili)

(1) Dajalec kredita lahko z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe ali zahteva plačilo preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo, če je potrošnik v zamudi s plačilom začetnega plačila ali dveh zaporednih plačil.

(2) Pred izjavo o odstopu od kreditne pogodbe ali zahteve plačila preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo dajalec kredita potrošniku na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov določi primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni.

(3) Dajalec kredita lahko odstopi od kreditne pogodbe ali zahteva plačilo preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo, če potrošnik ne plača zapadlih obveznosti v dodatnem roku iz prejšnjega odstavka.

(4) Če dajalec kredita z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe ali zahteva plačilo preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo, se obveznost plačila določi v skladu s prvim odstavkom 53. člena tega zakona.

(5) Potrošnik za zapadle kreditne obveznosti za čas od nastanka zamude do dneva plačila plača dajalcu kredita zamudne obresti in morebitne stroške zaradi zamude s plačilom v skladu s 60. členom tega zakona.

52. člen
(odpoved odprte kreditne pogodbe s strani potrošnika ali dajalca kredita)

(1) Potrošnik lahko kadar koli in brezplačno odpove odprto kreditno pogodbo, razen če sta se potrošnik in dajalec kredita v pogodbi dogovorila o odpovednem roku, ki ne sme biti daljši od enega meseca.

(2) Dajalec kredita lahko odpove odprto kreditno pogodbo, če sta se potrošnik in dajalec kredita o tem izrecno dogovorila v pogodbi z najmanj dvomesečnim odpovednim rokom, tako da potrošniku pošlje obvestilo pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi.

(3) Dajalec kredita lahko iz utemeljenih razlogov potrošniku začasno prekine črpanje kredita, če sta se v odprti kreditni pogodbi o tem izrecno dogovorila. O začasni prekinitvi črpanja kredita dajalec kredita potrošnika obvesti pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi, pred prekinitvijo črpanja ali najpozneje takoj po njej. Dajalec kredita obvesti potrošnika na navedeni način tudi o utemeljenih razlogih za začasno prekinitev črpanja kredita, razen če drug zakon določa drugače ali bi to ogrozilo javno varnost ali red.

5. pododdelek
PREDČASNO ODPLAČILO KREDITA

53. člen
(predčasno odplačilo kredita)

(1) Potrošnik lahko kadar koli predčasno v celoti ali delno izpolni svoje obveznosti po kreditni pogodbi. V tem primeru je upravičen do zmanjšanja skupnih stroškov kredita sorazmerno s preostalim obdobjem trajanja pogodbe.

(2) Dajalec kredita potrošniku na razumljiv način in brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki je določen v kreditni pogodbi, takoj, najpozneje pa v treh delovnih dneh po prejemu predloga potrošnika za predčasno odplačilo oziroma v sedmih dneh po obvestilu potrošnika o izvršenem delnem ali celotnem predčasnem odplačilu kredita, predstavi zmanjšanje obresti in drugih stroškov, ki nastanejo s celotnim ali delnim predčasnim odplačilom kredita, ter sporoči, v kolikšni višini so že bili odplačani glavnica, obresti in stroški ter kolikšen je preostanek glavnice in skupni preostali dolg potrošnika.

(3) V informacijah iz prejšnjega odstavka dajalec kredita navede način določitve višine morebitnega nadomestila in vse predpostavke, uporabljene za izračun nadomestila v skladu s 54. členom tega zakona.

(4) Dajalec kredita pri zmanjšanju skupnih stroškov kredita za potrošnika iz prvega odstavka tega člena upošteva vse skupne stroške kredita, ki jih potrošniku naloži v zvezi s kreditno pogodbo, ne glede na njihovo odvisnost od trajanja kreditne pogodbe. Dajalec kredita v zmanjšanje skupnih stroškov vključi tudi stroške, ki jih zaračuna potrošniku v korist tretje stranke. Dajalec kredita v zmanjšanje skupnih stroškov ne vključi davkov in stroškov, ki jih zaračuna tretja stranka, če jih potrošnik neposredno plača tretji stranki in niso odvisni od trajanja kreditne pogodbe.

(5) Določbe kreditne pogodbe o obrestni meri in stroških se zaradi predčasnega odplačila kredita ne smejo spremeniti v škodo potrošnika.

54. člen
(nadomestilo za predčasno odplačilo kredita)

(1) Pri predčasnem odplačilu kredita je dajalec kredita upravičen do pravičnega in objektivno utemeljenega nadomestila morebitnih stroškov, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita, če se predčasno odplačilo izvede za obdobje, za katero je bila določena fiksna kreditna obrestna mera.

(2) Nadomestilo za predčasno odplačilo ne sme presegati 1 % zneska predčasno odplačane glavnice, če potrošnik predčasno odplača kredit več kot eno leto pred datumom prenehanja kreditne pogodbe. Če je datum prenehanja kreditne pogodbe eno leto ali manj kot eno leto, nadomestilo ne sme presegati 0,5 % zneska predčasno odplačane glavnice.

(3) Nadomestilo za predčasno odplačilo lahko dajalec kredita zahteva pod pogojem, da vsota predčasnih odplačil v 12 mesecih presega 10.000 eurov.

(4) Nadomestila za predčasno odplačilo dajalec kredita ne sme zahtevati, če:

1. se je odplačilo opravilo po zavarovalni pogodbi, ki zagotavlja jamstvo za odplačilo kredita;

2. gre za kreditne pogodbe z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu;

3. se predčasno odplačilo opravi v obdobju, za katero ni določena fiksna kreditna obrestna mera;

4. so v pogodbi nepopolne informacije o trajanju kreditne pogodbe, pravici do odstopa od pogodbe brez navedbe razloga, pravici do predčasnega odplačila ali o izračunu nadomestila za predčasno odplačilo.

(5) Nadomestilo za predčasno odplačilo ne sme presegati zneska obresti, ki bi jih potrošnik plačal v obdobju med predčasnim odplačilom in dogovorjenim datumom prenehanja trajanja kreditne pogodbe.

6. pododdelek
ODSTOP TERJATEV ALI PRENOS KREDITNE POGODBE

55. člen
(odstop terjatev ali prenos kreditne pogodbe)

(1) Pri odstopu terjatev iz kreditne pogodbe ali pri prenosu kreditne pogodbe po tem zakonu prevzemniku je potrošnik zoper njega upravičen uveljavljati vse pravice in ugovore, ki jih ima zoper prvotnega dajalca kredita, vključno s pobotom.

(2) Pogodbe o odstopu terjatev iz kreditne pogodbe ali o prenosu kreditne pogodbe iz prejšnjega odstavka, ki bi zmanjševale pravice potrošnika iz prejšnjega odstavka, so nične.

(3) Dajalec kredita lahko odstopi terjatve ali prenese kreditno pogodbo le prevzemniku, ki je dajalec kredita in izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu. Prevzemnik lahko prevzame terjatve ali samo kreditno pogodbo, če je dajalec kredita in izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko dajalec kredita, ki pridobi dovoljenje za opravljanje bančnih storitev in finančnih storitev na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, odstopi terjatve ali prenese kreditno pogodbo prevzemniku, ki je:

1. zavarovalnica z namenom poplačila dajalca kredita za zapadle neplačane kreditne obveznosti z zavarovalnino;

2. subjekt s posebnim namenom pri listinjenju;

3. kupec kreditov, ki v skladu z zakonom, ki ureja kupce in serviserje nedonosnih kreditov bank, odplačno prevzame terjatve iz nedonosne kreditne pogodbe, ali samo nedonosno kreditno pogodbo.

(5) Prevzemnik iz prejšnjega odstavka lahko odplačno prevzame terjatve dajalca kredita, ki izhajajo iz nedonosne kreditne pogodbe, ali samo nedonosno kreditno pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja kupce in serviserje nedonosnih kreditov bank, če ima imenovano osebo za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov v skladu z zakonom, ki ureja kupce in serviserje nedonosnih kreditov bank. Imenovana oseba po prejšnjem stavku je lahko tudi kreditna institucija ali pravna oseba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja ali dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin v skladu s tem zakonom.

(6) Prevzemnik iz tretjega, četrtega in enajstega odstavka tega člena mora po prevzemu terjatve ali same kreditne pogodbe izpolnjevati vse obveznosti do potrošnika, kot jih mora izpolnjevati dajalec kredita v skladu s tem zakonom, terjatve pa lahko odstopi ali prenese kreditno pogodbo le v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

(7) Ne glede na prejšnji odstavek lahko prevzemnik iz 3. točke četrtega odstavka tega člena odstopi terjatev ali prenese kreditno pogodbo na drugega prevzemnika, če ima drugi prevzemnik imenovano osebo za opravljanje dejavnosti servisiranja kreditov v skladu s petim odstavkom tega člena.

(8) Odstopnik terjatev potrošnika pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov obvesti o odstopu terjatve, razen če dajalec kredita v dogovoru s prevzemnikom še naprej servisira kredit.

(9) Dajalec kredita pri odstopu terjatev ali prenosu kreditne pogodbe ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po njenem izteku hrani kopijo sklenjene kreditne pogodbe.

(10) Prevzemnik zagotavlja varstvo osebnih podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(11) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko dajalec kredita, ki je pridobil dovoljenje iz 67. člena tega zakona, odstopi terjatve ali prenese kreditno pogodbo prevzemniku iz 2. točke četrtega odstavka tega člena.

7. pododdelek
OMEJITEV KREDITNE OBRESTNE MERE IN SKUPNIH STROŠKOV

56. člen
(najvišja dovoljena kreditna obrestna mera in omejitev skupnih stroškov)

(1) Dogovorjena kreditna obrestna mera med dajalcem kredita in potrošnikom ne sme biti za več kot 50 % višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

(2) Če je v kreditni pogodbi dogovorjena višja kreditna obrestna mera, kot je določena v prejšnjem odstavku, se šteje, da je bila med potrošnikom in dajalcem kredita dogovorjena kreditna obrestna mera v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena in 59. člen tega zakona, ki ureja najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, skupni stroški kredita za potrošnika ne smejo presegati zneska črpanega kredita. Ta odstavek velja za potrošniške kredite, ki se uvrščajo v prva dva razreda iz tretjega odstavka 59. člena tega zakona, in za vse dajalce kredita po tem zakonu.

8. pododdelek
EFEKTIVNA OBRESTNA MERA

57. člen
(efektivna obrestna mera)

(1) Efektivno obrestno mero, ki na letni ravni izraža vpliv, ki ga imajo na skupno ceno denarja vsa obstoječa ali prihodnja upravičenja in obveznosti (črpanj, plačil in stroškov), o katerih sta se dogovorila dajalec kredita in potrošnik, dajalec kredita izračuna na način, kot je določen v 58. členu tega zakona.

(2) Za izračun efektivne obrestne mere se upoštevajo skupni stroški kredita za potrošnika, razen dajatev in stroškov, ki jih mora potrošnik plačati pri nakupu blaga ali storitev ne glede na to, ali gre za kreditno ali gotovinsko transakcijo, ter stroškov, ki jih potrošnik plača zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz kreditne pogodbe. Stroški nakupa blaga ali storitev se ne vključijo v skupne stroške kredita, ne glede na to, ali gre pri nakupu za kreditno ali gotovinsko transakcijo. Stroški odprtja in vodenja računa, na katerem se evidentirajo plačilne transakcije in črpanja, stroški uporabe plačilnih sredstev za plačilne transakcije in črpanj ter drugi stroški v zvezi s plačilnimi transakcijami se vključijo v skupne stroške kredita potrošniku, razen če odprtje ali vodenje računa ni obvezno za pridobitev kredita pod pogoji, pod katerimi se kredit trži, ter so stroški računa jasno in ločeno prikazani v kreditni pogodbi ali drugi pogodbi, sklenjeni s potrošnikom.

(3) Efektivna obrestna mera se izračuna glede na dogovorjeno časovno obdobje kreditne pogodbe ter glede na pogoje in roke za izpolnitev obveznosti dajalca kredita in potrošnika, kot so navedeni v kreditni pogodbi.

(4) Pri kreditni pogodbi, v kateri se dovoljuje sprememba kreditne obrestne mere in določenih stroškov, ki so zajeti v efektivni obrestni meri in katerih dinamike v trenutku izračuna ni mogoče natančno predvideti, se efektivna obrestna mera izračuna ob predpostavki, da kreditna obrestna mera in drugi stroški, ki vplivajo na efektivno obrestno mero, ostanejo enaki začetni višini ter se uporabljajo do poteka veljavnosti kreditne pogodbe.

58. člen
(izračun efektivne obrestne mere in dodatne predpostavke)

(1) Efektivna obrestna mera se izračuna kot letna diskontna stopnja, ki izenači sedanjo vrednost vseh črpanj kredita s sedanjo vrednostjo vseh plačil in stroškov na podlagi naslednje enačbe:

$\sum_{k=1}^m\frac{C_k}{\left(1+EOM\right)^{t_k}}=\sum_{l=1}^{m'}\frac{D_l}{\left(1+EOM\right)^{s_l}}$m∑k=1Ck​(1+EOM)tk​​=m′∑l=1Dl​(1+EOM)sl​​​

EOM = efektivna obrestna mera;

m = zaporedna številka zadnjega črpanja oziroma število vseh črpanj, tranš, če se kredit črpa postopoma; drugače je m = 1;

k = zaporedna številka črpanja, pri čemer je 1 ≤ k ≤ m;

C _k = znesek k-tega črpanja;

t _k = trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega naslednjega črpanja, pri čemer je t ₁ = 0;

m’ = zaporedna številka zadnjega plačila kredita, obresti ali stroškov oziroma skupno število vseh plačil;

l = zaporedna številka plačila kredita, obresti ali stroškov;

D _l = znesek posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov;

s _l = trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov;

Σ = vsota.

(2) Pri izračunu efektivne obrestne mere v skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva:

1. zneski, ki jih plačata stranki ob različnih časih, so lahko različni in se lahko plačajo v različnih časovnih presledkih;

2. začetni datum je datum prvega črpanja;

3. časovni presledki med datumi, ki se uporabljajo pri izračunu, se izrazijo v letih oziroma delih leta. Šteje se, da ima leto 365 dni (ali 366 v prestopnih letih) – sistem (K, 365/366). Če je to povezano z naravo posla ali če ni natančnih podatkov o dospevanju plačil, se šteje, da ima leto 52 enakih tednov ali 12 enakih mesecev. Šteje se, da ima enak mesec 30,41666 dneva (tj. 365/12), ne glede na to, ali je leto prestopno ali ne;

4. če časovnih presledkov med datumi, ki se uporabljajo pri izračunih, ni mogoče izraziti kot celo število tednov, mesecev ali let, se izrazijo kot celo število enega od teh obdobij in s številom dni. Kadar se uporabljajo dnevi:

– se šteje vsak dan,

– se enaka obdobja in nato dnevi štejejo nazaj do dneva začetka črpanja,

– se dolžina obdobja dni, ki se izrazi v letih, izračuna tako, da se odšteje prvi dan in prišteje zadnji dan, tako da se to obdobje deli s številom dni (365 ali 366) celotnega leta, ki se šteje nazaj od zadnjega dne do istega dne predhodnega leta;

5. rezultat se zapiše z natančnostjo vsaj dveh decimalk v odstotnem zapisu, pri čemer se zaokroženje opravi po matematičnih pravilih (če je prva neizpisana vrednost 5 ali več, se zadnja ohranjena vrednost zaokroži navzgor);

6. enačba iz prejšnjega odstavka se z uvedbo enotnega simbola Pi za pozitivni ali negativni denarni tok, ki nastopi kot posledica i tega od skupaj N = m + m' poslovnih dogodkov (na primer črpanj (dela) kredita, plačil stroškov ali anuitet), lahko preoblikuje v:

Slika 1: Efektivna obrestna mera je tako letna diskontna stopnja, ki povzroči, da je sedanja vrednost vseh upoštevanih pozitivnih in negativnih denarnih tokov danega kreditnega posla enaka nič (0).

(3) Dajalec kredita mora pri izračunu efektivne obrestne mere upoštevati naslednje dodatne predpostavke:

1. če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja, se šteje, da je skupni znesek kredita črpan takoj in v celoti;

2. če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja, vendar glede na različne načine črpanja določa omejitve skupnega zneska kredita in časovnega obdobja, se šteje, da bo skupni znesek kredita črpan na prvi dan, določen v kreditni pogodbi, in v skladu s temi omejitvami črpanja;

3. če kreditna pogodba predvideva črpanja z različnimi stroški ali kreditnimi obrestnimi merami, se šteje, da je skupni znesek kredita črpan po najvišji kreditni obrestni meri in najvišjih stroških, ki se obračunavajo za najpogosteje uporabljeno transakcijo pri tovrstni kreditni pogodbi;

4. pri kreditni pogodbi z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika se šteje, da je skupni znesek kredita črpan v celoti za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe. Če trajanje prekoračitve ni znano, se pri izračunu efektivne obrestne mere šteje, da je kreditna pogodba sklenjena za tri mesece;

5. pri odprti kreditni pogodbi, razen pri kreditni pogodbi z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu, se šteje, da se kredit zagotovi za eno leto, ki se šteje od dneva začetka črpanja, z zadnjim plačilom kredita pa se poravnajo saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški. Šteje se, da potrošnik odplača glavnico z enakimi mesečnimi plačili z začetkom en mesec po dnevu prvega črpanja. Če potrošnik odplača glavnico v celoti z enkratnim plačilom znotraj posameznega plačilnega roka, se šteje, da bodo naslednja črpanja in plačila celotne glavnice opravljena v obdobju enega leta. Obresti in drugi stroški se določijo glede na navedena črpanja in plačila glavnice ter kakor je določeno v kreditni pogodbi;

6. pri kreditni pogodbi, razen pri kreditni pogodbi z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu in odprti kreditni pogodbi, navedenih v predpostavkah iz 4. in 5. točke tega odstavka, velja:

– če ni mogoče ugotoviti dneva ali zneska plačila kredita, ki ga mora opraviti potrošnik, se šteje, da se plačilo opravi na prvi dan in na najnižji znesek, ki ju določa kreditna pogodba;

– če ni mogoče ugotoviti časovnega presledka med dnevom prvega črpanja in dnevom prvega plačila, ki ga mora opraviti potrošnik, se šteje, da je to najkrajši časovni presledek;

7. kadar dneva ali zneska plačila kredita, ki ga mora opraviti potrošnik, ni mogoče ugotoviti na podlagi kreditne pogodbe ali predpostavk iz 4., 5. in 6. točke tega odstavka, se šteje, da se plačilo opravi v skladu z roki in pogoji, ki jih določi dajalec kredita. Kadar so ti neznani, se šteje:

– da se plačila obresti plačajo skupaj s plačili glavnice;

– da se stroški, ki niso obresti in so v obliki enkratnega plačila, plačajo na dan sklenitve kreditne pogodbe;

– da se stroški, ki niso obresti in so v obliki večkratnih plačil, plačujejo v rednih časovnih presledkih z začetkom na dan prvega plačila glavnice. Če znesek teh plačil ni znan, se šteje, da so zneski enaki;

– da se saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški poravnajo s končnim plačilom kredita;

8. če pri kreditni pogodbi, še ni dogovorjen skupni znesek kredita, se šteje, da znaša 1.500 eurov;

9. če dajalec kredita ponudi različne kreditne obrestne mere in stroške za določeno obdobje ali znesek, se upoštevajo najvišja kreditna obrestna mera in najvišji stroški v celotnem obdobju trajanja kreditne pogodbe;

10. če je v kreditni pogodbi v začetnem obdobju dogovorjena fiksna kreditna obrestna mera in se ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere določi nova kreditna obrestna mera, ki se periodično prilagaja v skladu z dogovorjenim indeksom ali referenčno obrestno mero, se šteje, da je ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere kreditna obrestna mera enaka tisti, ki je veljala v času izračuna efektivne obrestne mere na podlagi vrednosti v tistem času dogovorjenega indeksa ali referenčne obrestne mere.

59. člen
(najvišja dopustna efektivna obrestna mera)

(1) Če je dajalec kredita oseba, ki ni kreditna institucija po zakonu, ki ureja bančništvo, lahko efektivna obrestna mera na dan sklenitve pogodbe znaša največ 200 % zadnje povprečne efektivne obrestne mere, ki jo v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, za potrošniške kredite uporabljajo kreditne institucije in jo za kreditni razred, v katerega po merilih tretjega in četrtega odstavka tega člena spada kredit, objavi Banka Slovenije.

(2) Če je v kreditni pogodbi določena višja efektivna obrestna mera od 200 % povprečne efektivne obrestne mere, določene v prejšnjem odstavku, se šteje, da je bila med potrošnikom in dajalcem kredita dogovorjena efektivna obrestna mera, ki znaša 200 % povprečne efektivne obrestne mere kreditnih institucij za potrošniške kredite.

(3) Povprečne efektivne obrestne mere kreditnih institucij za potrošniške kredite objavlja Banka Slovenije dvakrat letno v Uradnem listu Republike Slovenije za naslednje ročnosti in zneske:

– do vključno šest mesecev in do vključno 1.500 eurov (I. razred);

– nad šest mesecev in do vključno 12 mesecev ter nad 1.500 eurov in do vključno 5.000 eurov (II. razred);

– nad 12 mesecev in do vključno 36 mesecev ter nad 5.000 eurov in do vključno 10.000 eurov (III. razred);

– nad 36 mesecev in do vključno deset let ter nad 10.000 eurov in do vključno 40.000 eurov (IV. razred).

(4) Potrošniški kredit, ki se ne uvršča v nobeno od kombinacij ročnosti in zneska iz prejšnjega odstavka, se razvrsti v tisti razred, v katerem njegova ročnost in njegov znesek ne presežeta zgornje mejne vrednosti za ta razred. Za potrošniški kredit, katerega ročnost in znesek presežeta zgornje mejne vrednosti IV. razreda iz prejšnjega odstavka, se uporablja povprečna efektivna obrestna mera, ki je objavljena za IV. razred.

(5) Kreditne institucije poročajo Banki Slovenije o efektivni obrestni meri po ročnostih in zneskih iz tretjega odstavka tega člena, ki jih uporabljajo za potrošniške kredite.

(6) Banka Slovenije s sklepom podrobneje določi obseg, način in roke poročanja kreditnih institucij o efektivnih obrestnih merah, ki jih uporabljajo za potrošniške kredite v skladu s tem zakonom.

9. pododdelek
OBVEZNOSTI IN UKREPI DAJALCA KREDITA V PRIMERU FINANČNIH TEŽAV POTROŠNIKA

60. člen
(zamudne obresti in stroški zaradi zamude s plačilom)

(1) Dajalec kredita lahko potrošniku zaradi zamude s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe zaračuna zamudne obresti, ki se obračunajo po obrestni meri zamudnih obresti, ki ne presegajo obrestne mere zamudnih obresti, določene v zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

(2) Morebitni stroški, ki jih dajalec kredita zaračuna zaradi zamude s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe, ne smejo biti višji od dejanskih stroškov, ki jih ima dajalec kredita zaradi zamude potrošnika s plačili zapadlih obveznosti, in hkrati od višine zamudnih obresti, ki se obračunajo po obrestni meri zamudnih obresti, ki ne presega obrestne mere zamudnih obresti, določene v zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

61. člen
(ukrepi restrukturiranja)

(1) Dajalec kredita pred začetkom postopka izvršbe proti potrošniku, kadar je to primerno, sprejme ukrepe razumnega restrukturiranja za lažje odplačevanje obveznosti potrošnika iz kreditne pogodbe.

(2) Dajalec kredita pri sprejemanju ukrepov restrukturiranja iz prejšnjega odstavka med drugim upošteva individualne potrošnikove okoliščine, ukrepi restrukturiranja pa vključujejo spremembe obstoječih pogojev kreditne pogodbe, ki so lahko:

1. podaljšanje ročnosti kreditne pogodbe;

2. sprememba vrste kreditne pogodbe;

3. odlog plačila celotnega ali delnega obroka za posamezno obdobje;

4. zmanjšanje obrestne mere;

5. sprememba vrste obrestne mere;

6. možnost moratorija na odplačevanje;

7. delno odplačevanje;

8. pretvorbe valute;

9. delni odpis;

10. konsolidacija dolga.

(3) Poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka lahko ukrepi restrukturiranja vključujejo tudi možnost celotnega ali delnega refinanciranja kreditne pogodbe.

(4) Dajalec kredita in potrošnik se lahko izrecno dogovorita, da vračilo ali prenos blaga iz povezane kreditne pogodbe ali prihodkov od prodaje tega blaga dajalcu kredita zadostuje za odplačilo obveznosti iz kreditne pogodbe.

(5) Dajalec kredita mora ponovno oceniti kreditno sposobnost potrošnika pri spreminjanju obstoječih pogojev kreditne pogodbe iz drugega odstavka tega člena, če se skupni znesek kredita, ki ga mora plačati potrošnik, ob spremembi obstoječega pogoja kreditne pogodbe zviša za več kot za petino prvotno odobrenega zneska kredita. To ne velja, če je takšno zvišanje skupnega zneska kredita že predvideno in vključeno v prvotno oceno kreditne sposobnosti potrošnika.

(6) Dajalec kredita v okviru sprejemanja ukrepov restrukturiranja ni zavezan potrošniku večkrat ponuditi ukrepov restrukturiranja, razen v utemeljenih primerih, pri čemer med drugim upošteva individualne okoliščine potrošnika, potrošnikove interese in pravice, njegovo sposobnost odplačevanja kredita ter njegove razumne potrebe po kritju življenjskih stroškov.

(7) Seznam možnih ukrepov restrukturiranja iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne posega v druge zakone, ki urejajo izvršbo in postopke zaradi insolventnosti.

62. člen
(politika dajalca kredita za zgodnje odkrivanje finančnih težav potrošnika in sprejetje ustreznih ukrepov)

(1) Dajalec kredita določi postopek in politiko za zgodnje odkrivanje potrošnikov, ki imajo težave z odplačevanjem obveznosti iz kreditne pogodbe, in za sprejetje ustreznih ukrepov razumnega restrukturiranja iz prejšnjega člena.

(2) Dajalec kredita potrošniku na zahtevo brezplačno zagotovi vse informacije v zvezi z zamudo s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe in pomoč pri izbiri najugodnejše rešitve za potrošnika v okviru politike iz prejšnjega odstavka.

(3) Politiko za zgodnje odkrivanje potrošnikov, ki imajo težave z odplačevanjem obveznosti iz kreditne pogodbe, in za sprejetje ustreznih ukrepov restrukturiranja dajalec kredita objavi na svoji spletni strani, če jo ima, ter v svojih poslovnih prostorih.

(4) Dajalec kredita potrošnika, ki ima težave z odplačevanjem obveznosti iz kreditne pogodbe, v okviru politike iz prvega odstavka tega člena brezplačno usmeri na službo za svetovanje o odplačevanju dolgov iz 63. člena tega zakona.

63. člen
(služba za svetovanje o odplačevanju dolgov)

(1) Služba za svetovanje o odplačevanju dolgov se opravlja kot javna služba, katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu Republika Slovenija za potrošnike, ki imajo ali bi lahko imeli težave pri izpolnjevanju finančnih obveznosti iz kreditne pogodbe.

(2) Za opravljanje javne službe za svetovanje o odplačevanju dolgov se podeli ena ali več koncesij.

(3) Javno službo za svetovanje o odplačevanju dolgov lahko opravljajo potrošniške organizacije, vpisane v register potrošniških organizacij pri ministrstvu, pristojnem za varstvo potrošnikov (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ali strokovne organizacije, ki se ukvarjajo z dejavnostjo svetovanja o odplačevanju dolgov potrošnikov.

(4) Izvajalci javne službe za svetovanje o odplačevanju dolgov ne smejo biti dajalec kredita, kreditni posrednik, kupec kredita ali serviser kredita po zakonu, ki ureja kupce in serviserje nedonosnih kreditov bank. Izvajalci te službe morajo biti nepovezani s temi subjekti in od njih neodvisni.

(5) Koncesija za opravljanje javne službe za svetovanje o odplačevanju dolgov obsega naslednje naloge:

1. usmerjanje potrošnikov v odplačevanje dolgov;

2. nudenje socialne in psihološke pomoči v finančnih stiskah in dolgovih;

3. izdelava načrta za izhod iz finančne stiske ali prezadolženosti;

4. svetovanje pri urejanju proračuna in ekonomični porabi finančnih sredstev;

5. pomoč pri administrativnih postopkih za urejanje dolgov;

6. finančno opismenjevanje potrošnikov.

(6) Izvajalec javne službe za svetovanje o odplačevanju dolgov potrošniku ne zaračuna nobenih stroškov. Sredstva za izvajanje javne službe se zagotovijo iz državnega proračuna.

(7) Predmet koncesije, pogoji in postopek podeljevanja koncesije za opravljanje javne službe svetovanja o odplačevanju dolgov, koncesijska razmerja, financiranje izvajanja koncesije ter nadzor nad izvajanjem koncesije se podrobneje določijo z uredbo Vlade Republike Slovenije.

(8) Koncesija se podeli z odločbo Vlade Republike Slovenije na podlagi javnega razpisa.

(9) Koncesija se podeli za določen čas petih let in je neprenosljiva.

(10) Razmerja med koncedentom in koncesionarjem se uredijo s pogodbo o koncesiji.

(11) Seznam izvajalcev javne službe za svetovanje o odplačevanju dolgov je javno objavljen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

5. oddelek
OBVEZNOSTI IN ZAHTEVE GLEDE OPRAVLJANJA STORITEV POTROŠNIŠKEGA KREDITIRANJA

1. pododdelek
ZAHTEVE GLEDE OPRAVLJANJA POSLOV IN POLITIKA PREJEMKOV OSEBJA

64. člen
(zahteve za dajalca kredita in kreditnega posrednika glede opravljanja poslov v zvezi s potrošniškim kreditiranjem)

(1) Dajalec kredita in kreditni posrednik pri oblikovanju in ponujanju kreditne pogodbe, odobritvi ali olajševanju odobritve kreditne pogodbe ali posredovanju pri kreditni pogodbi, pri izvajanju svetovalnih storitev glede enega ali več poslov v zvezi s kreditno pogodbo, pri izvajanju pomožnih storitev, kadar sklepanje kreditne pogodbe vključuje pomožne storitve, in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz kreditne pogodbe, upoštevata informacije o potrošnikovem finančnem in ekonomskem položaju, morebitne posebne zahteve, ki jih izrazi potrošnik, ter razumna tveganja glede potrošnikovega finančnega in ekonomskega položaja med trajanjem kreditne pogodbe.

(2) Dajalec kredita potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ne sme zaračunati nobenih plačil.

65. člen
(politika prejemkov osebja dajalca kredita in kreditnega posrednika)

(1) Dajalec kredita in kreditni posrednik pri določanju in izvajanju politike prejemkov osebja upoštevata, da struktura prejemkov ne ovira osebja, da deluje na način iz prejšnjega člena ter v skladu z načelom vestnosti, poštenja in interesa potrošnika iz 5. člena tega zakona.

(2) Dajalec kredita upošteva obveznosti iz prejšnjega člena in načelo vestnosti, poštenja in interesa potrošnika iz 5. člena tega zakona tudi pri določanju morebitne provizije ali drugih finančnih spodbud, ki jih plača kreditnemu posredniku.

(3) Dajalec kredita in kreditni posrednik pri določanju in izvajanju politike prejemkov osebja, ki izvaja svetovalne storitve, upoštevata tudi, da struktura prejemkov ne vpliva na osebje na način, da ne bi ravnalo v najboljšem interesu potrošnika, še zlasti, da ni vezana na prodajne cilje.

(4) Dajalec kredita pri določanju in izvajanju politike prejemkov osebja, ki je pristojno za oceno kreditne sposobnosti potrošnika, upošteva tudi naslednja načela:

– politika prejemkov osebja mora biti v skladu s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj ter mora tako upravljanje tveganj tudi spodbujati, pri čemer ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki presegajo raven sprejemljivega tveganja za dajalca kredita, in

– politika prejemkov osebja mora biti v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi dajalca kredita ter mora vključevati ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov, zlasti z zagotavljanjem, da prejemki niso vezani na število ali razmerje odobrenih vlog za pridobitev kredita.

(5) Dajalec kredita upošteva načela iz prejšnjega odstavka na način in v obsegu, ki ustrezata njegovi velikosti, notranji organiziranosti ter naravi, obsegu in zapletenosti dejavnosti, ki jih opravlja.

2. pododdelek
ZAHTEVE GLEDE ZNANJA IN USPOSOBLJENOSTI OSEBJA

66. člen
(zahteve glede znanja in usposobljenosti osebja)

(1) Dajalec kredita in kreditni posrednik pri opravljanju storitev iz prvega odstavka 64. člena tega zakona zagotavljata ustrezno raven znanja in usposobljenosti osebja, ki jo redno obnavljata na najmanj naslednjih področjih:

1. vrste kreditnih pogodb in pomožnih storitev, ki se ponujajo na trgu Republike Slovenije;

2. ponujanje (oglaševanje kreditnih pogodb, obveznosti pred sklenitvijo kreditne pogodbe, pomožne storitve);

3. postopek sklenitve kreditne pogodbe, vključno s pomožnimi storitvami;

4. postopek ocene kreditne sposobnosti potrošnika;

5. opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov;

6. opravljanje svetovalnih storitev;

7. pravice potrošnikov pri dajalcih kredita in kreditnih posrednikih;

8. zamuda s plačilom;

9. varstvo osebnih podatkov.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek dajalec kredita in kreditni posrednik, katerih dejavnost opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja in dejavnost posredovanja potrošniških kreditov ni glavna pridobitna ali poklicna dejavnost, pri opravljanju storitev iz prvega odstavka 64. člena tega zakona zagotavljata ustrezno raven znanja in usposobljenosti osebja, ki jo redno obnavljata na najmanj naslednjih področjih:

1. ponujanje (oglaševanje kreditnih pogodb, obveznosti pred sklenitvijo kreditne pogodbe, pomožne storitve);

2. postopek sklenitve kreditne pogodbe, vključno s pomožnimi storitvami;

3. postopek ocene kreditne sposobnosti potrošnika;

4. opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov;

5. opravljanje svetovalnih storitev;

6. pravice potrošnikov pri dajalcih kredita in kreditnih posrednikih;

7. varstvo osebnih podatkov.

(3) Združenje bank Slovenije določi vsebino in način opravljanja izobraževalnega programa za osebje dajalca kredita in kreditnega posrednika v soglasju z Banko Slovenije in ministrstvom ter ga objavi na svoji spletni strani. Pri določitvi vsebine in načina opravljanja izobraževalnega programa se lahko zahtevana raven znanja in usposobljenosti osebja dajalca kredita in kreditnega posrednika razlikuje. Izobraževalni program zajema najmanj področja iz prvega in drugega odstavka tega člena ter se posodablja vsakih pet let.

(4) Dajalec kredita in kreditni posrednik zagotavljata, da njuno osebje obnovi ustrezno raven znanja in usposabljanja na področju iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali v skladu z izobraževalnim programom iz prejšnjega odstavka vsaj enkrat na pet let.

(5) Izpolnjevanje ustrezne ravni znanja in usposobljenosti osebja v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena dajalec kredita in kreditni posrednik izkazujeta z dokazilom.

(6) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za poslovodstvo dajalca kredita in kreditnega posrednika, ki ima pomembno vlogo v kreditnopogodbenem procesu.

3. pododdelek
DAJALEC KREDITA

67. člen
(dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja)

(1) Dajalec kredita pred začetkom opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja pridobi dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) za vsako poslovno enoto, kjer bo opravljal te storitve.

(2) Dovoljenja ne potrebuje:

1. kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;

2. kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa matične države članice za opravljanje bančnih in finančnih storitev ter v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, na območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja storitve potrošniškega kreditiranja;

3. kreditna institucija s sedežem v tretji državi, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa tretje države za opravljanje bančnih in finančnih storitev ter v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, na območju Republike Slovenije prek podružnice opravlja storitve potrošniškega kreditiranja;

4. ponudnik blaga ali storitev, ki je mikro, majhna ali srednja družba, kot je opredeljena s Priporočilom Komisije 2003/361/ES, ki deluje kot dajalec kreditov, pri katerem dejavnost opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja ni glavna pridobitna ali poklicna dejavnost, ter:

– nudi kreditne pogodbe v obliki odloga plačila za nakup blaga in storitev, ki jih ponuja, in

– je kreditna pogodba brez plačila obresti in brez kakršnih koli drugih stroškov, razen morebitnih stroškov zaradi zamude s plačili v skladu s tem zakonom.

(3) Za opravljanje aktivnosti, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij, pri katerih so denarna sredstva zagotovljena z odobritvijo posojila uporabniku plačilnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, dovoljenja ne potrebuje:

– plačilna institucija, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje aktivnosti, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij, pri katerih so denarna sredstva zagotovljena z odobritvijo posojila uporabniku plačilnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;

– plačilna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje aktivnosti, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij, pri katerih so denarna sredstva zagotovljena z odobritvijo posojila uporabniku plačilnih storitev v matični državi članici, in v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, na območju Republike Slovenije neposredno, po zastopniku ali prek podružnice opravlja plačilne storitve.

(4) Za odobritev posojil v zvezi z aktivnostmi, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij, pri katerih so denarna sredstva zagotovljena z odobritvijo posojila uporabniku plačilnih storitev, izdajanje plačilnih instrumentov oziroma pridobivanje plačilnih transakcij ter storitve odreditve plačil v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, dovoljenja ne potrebuje:

– družba za izdajo elektronskega denarja, ki je pridobila dovoljenje za odobritev posojil v zvezi z aktivnostmi, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij, pri katerih so denarna sredstva zagotovljena z odobritvijo posojila uporabniku plačilnih storitev, izdajanje plačilnih instrumentov oziroma pridobivanje plačilnih transakcij ter storitve odreditve plačil v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;

– družba za izdajo elektronskega denarja s sedežem v drugi državi članici, ki je pridobila dovoljenje za odobritev posojil v zvezi z aktivnostmi, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij, pri katerih so denarna sredstva zagotovljena z odobritvijo posojila uporabniku plačilnih storitev, izdajanje plačilnih instrumentov oziroma pridobivanje plačilnih transakcij ter storitve odreditve plačil v matični državi članici, in na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, neposredno, po zastopniku ali prek podružnice opravlja storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne storitve.

(5) V primeru opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja kot storitve informacijske družbe, kot je določeno v zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, se kot ena samostojna poslovna enota šteje opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja kot storitve informacijske družbe.

(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena ponudnik blaga ali storitev, ki deluje kot dajalec kreditov, pri katerem dejavnost opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja ni glavna pridobitna ali poklicna dejavnost, pridobi eno dovoljenje za vse poslovne enote.

68. člen
(izdaja dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja)

(1) Dovoljenje izda ministrstvo na zahtevo vložnika po pravilih splošnega upravnega postopka.

(2) Ministrstvo izda dovoljenje, če:

1. vložnik izpolnjuje kadrovske, izobrazbene, prostorske, organizacijske, tehnične in druge pogoje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s tem zakonom;

2. vložnik predloži osnutek kreditne pogodbe, ki je v skladu s tem zakonom, za vsako vrsto kredita, ki ga ponuja;

3. vložnik za izvensodno reševanje sporov s potrošniki določi izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov v skladu s 140. členom tega zakona;

4. vložnik, član poslovodstva in prokurist vložnika ter odgovorna oseba iz petega odstavka tega člena niso bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper pravni promet ali zoper premoženje;

5. nad premoženjem vložnika, člana poslovodstva in prokurista vložnika ter nad premoženjem odgovorne osebe iz petega odstavka tega člena ni bil začet in ne teče postopek stečaja, likvidacijski postopek ali postopek prisilne poravnave oziroma postopek osebnega stečaja;

6. vložnik, član poslovodstva in prokurist vložnika ter odgovorna oseba iz petega odstavka tega člena niso bili pravnomočno kaznovani v skladu s 141. členom tega zakona;

7. opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja ni v nasprotju z drugimi predpisi.

(3) Ne glede na določbo 1. točke prejšnjega odstavka vložnik, pri katerem opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja ni glavna pridobitna ali poklicna dejavnost, izpolnjuje organizacijske, tehnične ter druge pogoje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s tem zakonom.

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se vložniku ne izda dovoljenje, če:

– mu je bilo odvzeto v skladu z 71. členom tega zakona in od pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja še niso pretekla tri leta ali

– ni plačal globe ali stroškov postopka za prekršek, storjen po 142. ali 143. členu tega zakona, pri čemer omejitev izdaje traja do plačila globe in stroškov postopka oziroma do ustavitve prisilne izterjave, vendar najdlje tri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena globa za prekršek, storjen po 142. ali 143. členu tega zakona, ali so bili odmerjeni stroški postopka.

(5) V vlogi za pridobitev dovoljenja vložnik, pri katerem je opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja glavna pridobitna ali poklicna dejavnost, določi osebo, odgovorno za vodenje in pravilnost poslovnega procesa potrošniškega kreditiranja.

(6) Ministrstvo izda dovoljenje za pet let.

(7) Če dajalec kredita, ki ni ponudnik blaga ali storitev in deluje kot dajalec kreditov, pri katerem dejavnost opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja ni glavna pridobitna ali poklicna dejavnost, po pridobitvi dovoljenja odpre novo poslovno enoto, v kateri želi opravljati storitve potrošniškega kreditiranja, mora za to poslovno enoto pridobiti dovoljenje ministrstva za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja.

(8) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena se vložniku, ki izpolnjuje pogoje iz tega člena in v katerem ima banka ali banka države članice najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu ali katerega bilančna vsota po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta je najmanj 50.000.000 eurov, izda dovoljenje za nedoločen čas.

(9) Kadrovske, izobrazbene, prostorske, organizacijske, tehnične in druge pogoje za dajalca kredita ter dokumentacijo in podatke, ki jih mora vložnik predložiti k vlogi za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, s pravilnikom podrobneje predpiše minister, pristojen za varstvo potrošnikov.

(10) Dajalec kredita mora izpolnjevati pogoje za pridobitev dovoljenja ves čas veljavnosti dovoljenja.

69. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja dajalcu kredita)

(1) Dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja preneha veljati, če:

– dajalec kredita poda izjavo o prenehanju opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja;

– poteče čas veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, izdanega za določen čas;

– dajalec kredita ne izpolnjuje več pogojev glede lastništva ali bilančne vsote, določene v osmem odstavku prejšnjega člena, ali

– je dajalcu kredita dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja odvzeto v skladu s tem zakonom.

(2) Ministrstvo v primerih iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, pri čemer dovoljenje preneha veljati, ko postane odločba o prenehanju veljavnosti dovoljenja dokončna. V primeru poteka časa veljavnosti dovoljenja iz druge alineje prejšnjega odstavka preneha dovoljenje veljati z dnem poteka veljavnosti, navedenim v odločbi o izdaji dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja. V primeru razloga iz četrte alineje prejšnjega odstavka dovoljenje preneha veljati, ko postane odločba o odvzemu dovoljenja dokončna.

(3) Če dajalec kredita ne izpolnjuje več pogojev glede lastništva ali bilančne vsote, določenih v osmem odstavku prejšnjega člena, obvesti o tem ministrstvo najpozneje v enem mesecu po spremembi lastništva ali bilančne vsote.

(4) Na podlagi obvestila dajalca kredita iz prejšnjega odstavka ministrstvo po uradni dolžnosti izda dajalcu kredita odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za nedoločen čas.

(5) Dajalec kredita, ki še naprej želi opravljati storitev potrošniškega kreditiranja, poleg obvestila iz tretjega odstavka tega člena pri ministrstvu vloži vlogo za pridobitev dovoljenja za določen čas v skladu z 68. členom tega zakona. Ministrstvo izda dajalcu kredita eno odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za nedoločen čas in o izdanem dovoljenju za določen čas v skladu z 68. členom tega zakona.

(6) Ministrstvo izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za nedoločen čas po uradni dolžnosti, če kako drugače ugotovi, da dajalec kredita ne izpolnjuje več pogojev glede lastništva ali bilančne vsote.

70. člen
(objava in odstranitev objavljenih podatkov o dovoljenju)

(1) Dajalec kredita na vidnem mestu v poslovnem prostoru ter na domači spletni strani, če jo ima, jasno in čitljivo objavi številko dovoljenja, datum začetka in datum prenehanja veljavnosti dovoljenja v primeru veljavnosti dovoljenja za določen čas, ali da je bilo dovoljenje izdano za nedoločen čas, ter ime organa, ki je dovoljenje izdal, ko je odločba ministrstva o izdaji dovoljenja dokončna.

(2) Dajalec kredita, katerega dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja preneha veljati v skladu z 69. členom tega zakona, takoj z dnem prenehanja veljavnosti dovoljenja odstrani podatke, objavljene v skladu s prejšnjim odstavkom.

(3) Dajalcu kredita, ki po prenehanju opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s prejšnjim členom z vidnega mesta v poslovnem prostoru takoj ne odstrani podatkov, objavljenih v skladu s prvim odstavkom tega člena, Tržni inšpektorat Republike Slovenije z odločbo naloži odstranitev teh podatkov.

(4) Dajalcu kredita, ki po prenehanju opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s prejšnjim členom, podatkov, objavljenih v skladu s prvim odstavkom tega člena, takoj ne odstrani z domače spletne strani, Tržni inšpektorat Republike Slovenije z odločbo naloži odstranitev teh podatkov.

71. člen
(odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja)

(1) Ministrstvo z odločbo odvzame dovoljenje dajalcu kredita po uradni dolžnosti, če:

1. je dajalcu kredita izdana odločba na podlagi osmega ali devetega odstavka 135. člena tega zakona;

2. dajalec kredita stori prekršek iz 7. točke prvega odstavka 141. člena tega zakona.

(2) Postopek odvzema dovoljenja se izvede po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.

72. člen
(register dajalcev kredita)

(1) Ministrstvo vodi register dajalcev kredita, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu z 68. členom tega zakona.

(2) V register dajalcev kredita se vpišejo naslednji podatki:

– o dajalcu kredita (firma ali ime, sedež in poslovni naslov, poslovne enote, ki so prejele dovoljenje),

– matična številka dajalca kredita,

– številka dovoljenja in

– datum začetka in datum prenehanja veljavnosti dovoljenja v primeru veljavnosti dovoljenja za določen čas, ali da je bilo dovoljenje izdano za nedoločen čas.

(3) Register dajalcev kredita je javno objavljen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(4) Dajalec kredita ministrstvo obvesti o vsaki spremembi podatkov iz drugega odstavka tega člena najpozneje v 15 dneh od nastanka spremembe. Spremembe ministrstvo vpiše v register in o spremembah obvesti Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

(5) Ministrstvo vpiše dajalca kredita v register s podatki iz drugega odstavka tega člena, ko je odločba ministrstva o izdaji dovoljenja ministrstva dokončna.

(6) Ministrstvo izbriše dajalca kredita iz registra z dnem, ko preneha veljati dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja iz 69. člena tega zakona.

73. člen
(vodenje evidenc in poročanje dajalca kredita)

(1) Dajalec kredita, ki posluje na podlagi dovoljenja ministrstva, vsako leto do 31. marca za preteklo poslovno leto ministrstvu na obrazcu poroča o sklenjenih kreditnih pogodbah, kreditni obrestni meri, dogovorjeni efektivni obrestni meri in o skupnih stroških kredita ali o tem, da ni bila sklenjena nobena kreditna pogodba.

(2) Dajalec kredita iz prejšnjega odstavka vodi evidence o kreditnih posrednikih in poslih, sklenjenih s posredovanjem, ter ministrstvu vsako leto do 31. marca za preteklo poslovno leto pošlje seznam kreditnih posrednikov in poslov, sklenjenih s posredovanjem.

(3) Minister, pristojen za varstvo potrošnikov, s pravilnikom podrobneje predpiše način, vsebino, obliko in obrazec poročanja dajalca kredita.

4. pododdelek
KREDITNI POSREDNIK IN POSREDOVANJE POTROŠNIŠKIH KREDITOV

74. člen
(obveznosti kreditnega posrednika)

(1) Kreditni posrednik pri oglaševanju in v dokumentaciji, ki je namenjena potrošniku, navede obseg svojih pooblastil in, ali je neodvisni kreditni posrednik ali kot kreditni posrednik sodeluje z enim ali več dajalci kredita.

(2) Kreditni posrednik pred sklenitvijo kreditne pogodbe potrošniku razkrije vse stroške za posredovanje potrošniških kreditov, ki jih bo zanj opravil in ki mu jih potrošnik plača, ter s potrošnikom, na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, sklene dogovor o morebitnih stroških posredovanja.

(3) Kreditni posrednik ne sme zahtevati ali sprejeti izpolnitve plačilne obveznosti potrošnika za račun dajalca kredita, za katerega je posredoval pri sklepanju kreditne pogodbe.

(4) Kreditni posrednik sporoči dajalcu kredita stroške posredovanja, ta pa jih vključi v izračun efektivne obrestne mere.

(5) Če kreditni posrednik pri kreditnem posredovanju prekorači pooblastila ali kako drugače povzroči škodo potrošniku, sta dajalec kredita in kreditni posrednik za nastalo škodo odgovorna solidarno. Če je kreditni posrednik neodvisen, je za povzročeno škodo odgovoren sam.

(6) Klavzula o solidarni odgovornosti je sestavni del pogodbe o posredovanju potrošniških kreditov.

75. člen
(pogoji za kreditnega posrednika)

(1) Kreditni posrednik mora za opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov:

1. biti vpisan v register kreditnih posrednikov;

2. pridobiti soglasje dajalca kredita za posredovanje potrošniških kreditov, če kreditni posrednik posreduje potrošniške kredite za določenega dajalca kredita;

3. imeti sklenjeno pogodbo o posredovanju potrošniških kreditov z dajalcem kredita, če v imenu dajalca kredita sklepa kreditne pogodbe s potrošnikom;

4. izpolnjevati kadrovske, izobrazbene, organizacijske, prostorske, tehnične in druge pogoje za opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov v skladu s tem zakonom ter

5. voditi evidence o poslih, sklenjenih s posredovanjem.

(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka se v register kreditnih posrednikov ne vpiše ponudnik blaga ali storitev, ki je mikro, majhna ali srednja družba, kakor je opredeljena s Priporočilom Komisije 2003/361/ES, ki deluje kot kreditni posrednik v pomožni funkciji.

(3) Kreditnemu posredniku v pomožni funkciji ni treba izpolnjevati kadrovskih, izobrazbenih, organizacijskih, prostorskih, tehničnih in drugih pogojev za opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov v skladu s tem zakonom.

(4) Podrobnejše kadrovske, izobrazbene, organizacijske, prostorske, tehnične, in druge pogoje iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati kreditni posrednik, ter dokumentacijo in podatke, ki jih mora vložnik predložiti k vlogi za vpis v register za kreditnega posrednika in kreditnega posrednika v pomožni funkciji, s sklepom predpiše Banka Slovenije, če gre za kreditnega posrednika kreditnih institucij, ter s pravilnikom minister, pristojen za varstvo potrošnikov, če gre za kreditnega posrednika drugih dajalcev kredita.

(5) Kreditni posrednik mora izpolnjevati pogoje za opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov ves čas opravljanja teh storitev.

76. člen
(register kreditnih posrednikov kreditnih institucij)

(1) Banka Slovenije vodi register kreditnih posrednikov kreditnih institucij.

(2) V register kreditnih posrednikov se vpišejo naslednji podatki:

1. o kreditnem posredniku (firma ali ime, sedež in poslovni naslov, poslovne enote, ki so vpisane v register),

2. matična številka kreditnega posrednika,

3. številka obvestila o vpisu,

4. o dajalcu kredita ali več dajalcih kredita, za katere opravlja posredovanje potrošniških kreditov, če kreditni posrednik posreduje potrošniške kredite za te dajalce kredita na podlagi soglasij dajalcev kredita za posredovanje potrošniških kreditov, ali o tem, da je neodvisni kreditni posrednik,

5. o dajalcu kredita, za katerega sklepa kreditne pogodbe s potrošnikom, če kreditni posrednik v imenu dajalca kredita sklepa kreditne pogodbe s potrošnikom.

(3) Register kreditnih posrednikov je javno objavljen na spletni strani Banke Slovenije.

(4) Za postopke odločanja v posamičnih zadevah glede vpisa v register kreditnih posrednikov Banka Slovenije smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja bančništvo.

(5) Če so izpolnjeni pogoji za vpis kreditnega posrednika v register, Banka Slovenije ne izda posebne odločbe, ampak kreditnega posrednika vpiše v register kreditnih posrednikov in ga o tem pisno obvesti.

(6) Kreditni posrednik Banko Slovenije obvesti o vsaki spremembi podatkov iz drugega odstavka tega člena v 15 dneh od nastanka spremembe.

(7) Če kreditni posrednik krši določbe v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz 75. člena tega zakona, mu Banka Slovenije določi rok za odpravo nepravilnosti. Če kreditni posrednik nepravilnosti ne odpravi v določenem roku, Banka Slovenije začne postopek izbrisa kreditnega posrednika iz registra kreditnih posrednikov.

(8) Banka Slovenije opravi izbris kreditnega posrednika iz registra kreditnih posrednikov na predlog kreditnega posrednika, ki želi biti izbrisan, ali v primeru iz prejšnjega odstavka z dnem, ko postane odločba o izbrisu dokončna.

77. člen
(register kreditnih posrednikov drugih dajalcev kredita)

(1) Ministrstvo vodi register kreditnih posrednikov drugih dajalcev kredita.

(2) V register kreditnih posrednikov se vpišejo naslednji podatki:

1. o kreditnem posredniku (firma ali ime, sedež in poslovni naslov, poslovne enote, ki so vpisane v register),

2. matična številka kreditnega posrednika,

3. številka odločbe o vpisu,

4. o dajalcu kredita, za katerega opravlja posredovanje potrošniških kreditov, če kreditni posrednik posreduje potrošniške kredite za tega dajalca kredita na podlagi soglasja dajalca kredita za posredovanje potrošniških kreditov,

5. o dajalcu kredita, za katerega sklepa kreditne pogodbe s potrošnikom, če kreditni posrednik v imenu dajalca kredita sklepa kreditne pogodbe s potrošnikom,

6. o tem, da je neodvisni kreditni posrednik.

(3) Register kreditnih posrednikov je javno objavljen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(4) Postopek vpisa kreditnega posrednika v register kreditnih posrednikov in njegovega izbrisa iz registra kreditnih posrednikov ministrstvo izvede po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.

(5) Kreditnega posrednika ministrstvo vpiše v register kreditnih posrednikov ali izbriše iz njega, ko je odločba ministrstva o vpisu v register kreditnih posrednikov ali izbrisu iz njega dokončna.

(6) Kreditni posrednik ministrstvo obvesti o vsaki spremembi podatkov iz drugega odstavka tega člena najpozneje v 15 dneh od nastanka spremembe. Spremembe podatkov ministrstvo vpiše v register kreditnih posrednikov in o njih obvesti Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

(7) Ministrstvo opravi izbris iz registra kreditnih posrednikov na predlog kreditnega posrednika, ki želi biti izbrisan, ali po uradni dolžnosti.

(8) Če kreditni posrednik krši določbe v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz 75. člena tega zakona, ga ministrstvo pozove k odpravi nepravilnosti. Če v enem mesecu od prejema poziva za odpravo nepravilnosti kreditni posrednik nepravilnosti ne odpravi in s tem ne seznani ministrstva, ga ministrstvo izbriše iz registra kreditnih posrednikov po uradni dolžnosti.

VI. POGLAVJE
KREDITNA POGODBA ZA NEPREMIČNINO

1. oddelek
SPLOŠNE DOLOČBE

78. člen
(uporaba)

To poglavje se uporablja za kreditno pogodbo za nepremičnino.

79. člen
(pomen izrazov)

Za namene tega poglavja posamezni izrazi pomenijo:

1. kreditna pogodba za nepremičnino s soudeležbo pri naložbi je kreditna pogodba za nepremičnino, pri kateri glavnica, ki jo je treba odplačati, temelji na pogodbeno določenem odstotku vrednosti nepremičnine v trenutku odplačila ali plačil glavnice;

2. pogojna obveznost ali jamstvo je kreditna pogodba za nepremičnino, ki se uporablja kot jamstvo za drug, ločen, vendar povezan posel, pri kateri se glavnica, zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini, črpa samo pod pogojem, da nastopi dogodek ali dogodki, navedeni v kreditni pogodbi za nepremičnino;

3. premostitveni kredit je kreditna pogodba, ki ni sklenjena za fiksno obdobje ali pri kateri je treba kredit odplačati v 12 mesecih in ki potrošniku služi kot začasna rešitev glede financiranja kredita za nepremičnino, preden sklene drug finančni dogovor za nepremičnino;

4. povezani kreditni posrednik je kreditni posrednik, ki deluje v okviru neomejene in brezpogojne odgovornosti:

– enega dajalca kredita za nepremičnino ali

– ene skupine dajalcev kredita za nepremičnino ali

– več dajalcev kredita ali skupin dajalcev kredita za nepremičnino, ki ne predstavljajo večine trga Republike Slovenije;

5. skupina je skupina dajalcev kredita, ki sestavljajo konsolidirane računovodske izkaze v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

80. člen
(izjema od uporabe določb)

(1) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za:

– kreditno pogodbo za nepremičnino, ki se nanaša na brezplačni odlog plačila obstoječega dolga, razen če je zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini;

– kreditno pogodbo za nepremičnino, s katero delodajalec zunaj svoje glavne dejavnosti dodeli svojim zaposlenim kredit, kadar je taka kreditna pogodba brez obresti ali z efektivnimi obrestnimi merami, nižjimi od tistih, ki prevladujejo na trgu, in ni na voljo širši javnosti;

– kreditno pogodbo za nepremičnino, pri kateri se kredit odobri brez obresti in brez drugih stroškov, razen tistih, ki so neposredno povezani z zavarovanjem kredita;

– kreditno pogodbo za nepremičnino v obliki možnosti prekoračitve, pri kateri morajo biti krediti odplačani v enem mesecu;

– kreditno pogodbo za nepremičnino, katere posojilo je namenjeno omejenemu krogu potrošnikov, s katero dajalec kredita izpolnjuje zakonske obveznosti splošnega pomena in se dodeljuje brez obresti ali po nižji povprečni efektivni obrestni meri, kot jo za potrošniške kredite uporabljajo kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, ali pod drugimi ugodnejšimi pogoji za potrošnika, kot veljajo na trgu.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo biti oglasna sporočila pri kreditni pogodbi za nepremičnino iz zadnje alineje prejšnjega odstavka jasna, nezavajajoča in poštena ter pri potrošniku ne smejo vzbujati napačnih pričakovanj v zvezi z razpoložljivostjo ali stroški kredita. Potrošnik mora pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov pravočasno pred sklenitvijo te kreditne pogodbe brezplačno prejeti informacije o dajalcu kredita, glavnih značilnostih kredita ter o tveganjih in stroških kredita.

81. člen
(uporaba določb poglavja o kreditni pogodbi)

(1) Za kreditno pogodbo za nepremičnino se uporabljajo tudi naslednje določbe V. poglavja tega zakona, če v tem poglavju ni določeno drugače:

1. zagotavljanje informacij poroku (21. člen);

2. obvestilo o prilagojeni ponudbi na podlagi avtomatizirane obdelave osebnih podatkov (22. člen);

3. dostop do zbirke podatkov o zadolženosti fizičnih oseb (30. člen);

4. prepoved predpostavljenega soglasja potrošnika za sklenitev kreditne pogodbe ali pogodbe o pomožni storitvi (34. člen);

5. prepoved nenaročene odobritve kredita (35. člen);

6. odstop od kreditne pogodbe in odpoved kreditne pogodbe (47. do 50. člen in 52. člen);

7. predčasno odplačilo (53. člen);

8. nadomestilo za predčasno odplačilo (54. člen);

9. odstop terjatev ali prenos kreditne pogodbe (55. člen);

10. najvišja dovoljena kreditna obrestna mera in omejitev skupnih stroškov (56. člen);

11. najvišja dopustna efektivna obrestna mera (59. člen);

12. služba za svetovanje o odplačevanju dolgov (63. člen).

(2) Pri uporabi določb 6. točke prejšnjega odstavka v zvezi z odstopom potrošnika zaradi kršitve zakona se pravica potrošnika do odstopa od kreditne pogodbe za nepremičnino uveljavlja tudi, če kreditna pogodba za nepremičnino ni bila sklenjena v skladu s 94. členom in sedmim odstavkom 97. člena tega zakona.

2. oddelek
OGLAŠEVANJE

82. člen
(oglasna in trženjska sporočila ter standardne informacije pri oglaševanju)

(1) Pri oglaševanju v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino, ki vsebuje obrestno mero ali druge podatke v zvezi s stroški kredita za nepremičnino, morajo biti jasno, razumljivo in poudarjeno poleg informacij iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, razen informacij iz 5. točke, navedene tudi naslednje informacije glede na vrsto kreditne pogodbe za nepremičnino:

– firma ali ime, sedež in poslovni naslov dajalca kredita ali kreditnega posrednika;

– navedba, da bo kreditna pogodba za nepremičnino zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini;

– število in višina posameznih plačil, če je to mogoče;

– opozorilo, da morebitno nihanje valutnih tečajev lahko vpliva na znesek kredita, ki ga plača potrošnik.

(2) Informacije iz prejšnjega odstavka morajo biti prikazane na podlagi reprezentativnega primera v skladu s četrtim odstavkom 15. člena tega zakona, pri čemer se poleg informacij iz drugega odstavka 15. člena tega zakona prikažejo tudi informacije iz tretje alineje prejšnjega odstavka.

(3) Glede oglaševanja in trženja kreditne pogodbe za nepremičnino se smiselno uporabljajo 14., 15. in 16. člen tega zakona, razen peti in šesti odstavek 15. člena.

3. oddelek
OBVEZNOSTI PRED SKLENITVIJO KREDITNE POGODBE ZA NEPREMIČNINO

1. pododdelek
INFORMACIJE

83. člen
(splošne informacije)

(1) Dajalec kredita ali povezani kreditni posrednik zagotavlja potrošniku glede na vrsto kreditne pogodbe za nepremičnino, brezplačno na papirju, drugem trajnem nosilcu podatkov ali v elektronski obliki poleg splošnih informacij iz prvega odstavka 17. člena tega zakona tudi naslednje jasne in razumljive splošne informacije o kreditni pogodbi za nepremičnino:

– ime referenčne vrednosti in njenega upravljavca ter navedbo morebitnih posledic za potrošnika, če se kreditna pogodba za nepremičnino sklicuje na referenčno vrednost, kakor je opredeljena v 35. točki 3. člena tega zakona;

– oblike zavarovanja kredita za nepremičnino in tudi možnost, da je kreditna pogodba za nepremičnino lahko zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini, ki je v drugi državi članici;

– če je kredit za nepremičnino na voljo v tuji valuti, navedbo tuje valute, vključno z razlago posledic za potrošnika, kadar je kredit za nepremičnino obračunan v tuji valuti;

– jasno in natančno izjavo, da izpolnjevanje splošnih pogojev kreditne pogodbe za nepremičnino ne jamči odplačila celotnega zneska kredita po kreditni pogodbi za nepremičnino;

– navedbo, ali je potrebna cenitev nepremičnine, kdo je odgovoren za izvedbo cenitve in ali ima potrošnik s tem kakšne stroške.

(2) Glede zagotavljanja splošnih informacij v poslovnem prostoru se smiselno uporablja drugi odstavek 17. člena tega zakona.

84. člen
(predhodne informacije)

(1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku brezplačno pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov zagotovi predhodne informacije v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino, na podlagi katerih potrošnik lahko primerja različne ponudbe in presodi ustreznost kreditne pogodbe glede na svoje potrebe in finančni položaj. Predhodne informacije vsebujejo vsaj informacije o dajalcu kredita, in kadar je ustrezno, o kreditnem posredniku, o glavnih značilnostih kredita, kreditni obrestni meri in drugih stroških kredita, pogostnosti in številu obrokov ter višini posameznega obroka, uporabi tuje valute, ponazoritvenem amortizacijskem načrtu, dodatnih obveznostih, predčasnem odplačilu kredita, prožnih značilnostih kredita, drugih pravicah potrošnika, pritožbenem postopku, posledicah za potrošnika v primeru neizpolnjevanja obveznosti, povezanih s kreditom, o pristojnih nadzornih organih in če je primerno, o dodatnih informacijah.

(2) Predhodne informacije iz prejšnjega odstavka se zagotovijo na obrazcu za standardne predhodne informacije o potrošniškem kreditu za nepremičnino (v nadaljnjem besedilu: ESIS) nemudoma po prejemu informacij o potrebah, finančnem položaju in željah potrošnika, ki jih ta dajalcu kredita predloži v skladu s 26. in 27. členom ter v povezavi s 87. členom tega zakona, vendar najpozneje preden postane ponudba dajalca kredita ali pogodba zavezujoča za potrošnika.

(3) Dajalec kredita ali kreditni posrednik predloži potrošniku zavezujočo ponudbo za dajalca kredita pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov ter mu zagotovi vsaj sedem dni za razmislek o zavezujoči ponudbi od dneva prejema te ponudbe. Dajalec kredita potrošnika predhodno obvesti o navedenem roku za razmislek. Potrošnik lahko sprejme zavezujočo ponudbo in sklene kreditno pogodbo za nepremičnino pred iztekom roka za razmislek.

(4) Dajalec kredita ali kreditni posrednik, ki zagotovi potrošniku predhodne informacije na obrazcu ESIS pred predložitvijo zavezujoče ponudbe za dajalca kredita in se ponudba naknadno spremeni, zavezujoči ponudbi ponovno priloži predhodne informacije na obrazcu ESIS, in sicer z upoštevanimi spremembami.

(5) Kadar se kreditna obrestna mera ali drugi stroški, ki veljajo za ponudbo, določijo na podlagi prodaje prednostnih obveznic ali drugih dolgoročnih instrumentov financiranja, se lahko kreditna obrestna mera ali drugi stroški razlikujejo od tistih, navedenih v ponudbi, v skladu z vrednostjo prednostnih obveznic ali drugih dolgoročnih instrumentov financiranja.

(6) Pri kreditni pogodbi za nepremičnino, ki se sklene z uporabo sredstva za komuniciranje na daljavo, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, dajalec kredita ali kreditni posrednik predloži predhodne informacije na obrazcu ESIS pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino.

(7) V primeru ustnih sporočil po telefonu, kakor so opredeljena v zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, dajalec kredita ali kreditni posrednik zagotovi potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino vsaj predhodne informacije o dajalcu kredita, in kadar je ustrezno, o kreditnem posredniku, o glavnih značilnostih kredita, kreditni obrestni meri in drugih stroških, pogostnosti in številu obrokov ter o višini posameznega obroka in ga opozori glede možnosti obstoja dodatnih davkov oziroma stroškov, ki jih ne odvede ali zaračuna dajalec kredita.

(8) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošnika obvesti, da mu lahko na njegovo zahtevo ob predložitvi zavezujoče ponudbe za dajalca kredita zagotovi izvod osnutka kreditne pogodbe za nepremičnino z informacijami iz 41. člena in sedmega odstavka 97. člena tega zakona.

(9) Obliko in vsebino obrazca ESIS, podrobnejšo vsebino in obseg predhodnih informacij, dodatni pouk, opozorila in pojasnila glede vrste in načina sklepanja kreditne pogodbe za nepremičnino ter način podajanja predhodnih informacij predpiše minister, pristojen za varstvo potrošnikov.

85. člen
(predhodne informacije v ločenem dokumentu)

(1) Pri kreditni pogodbi za nepremičnino s spremenljivo kreditno obrestno mero ali kreditni pogodbi za nepremičnino, pri kateri je kredit obračunan v tuji valuti, predhodne informacije vsebujejo grafični prikaz nihanja referenčne obrestne mere in vrednosti tuje valute v razmerju do eura za zadnjih deset let. Navedene informacije se zagotovijo v ločenem dokumentu k obrazcu ESIS iz prejšnjega člena.

(2) Dajalec kredita ali kreditni posrednik zagotovi potrošniku dodatne informacije v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino v ločenem dokumentu, ki ga priloži k obrazcu ESIS.

2. pododdelek
USTREZNA POJASNILA

86. člen
(zagotovitev ustreznih pojasnil)

(1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku brezplačno pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino zagotovi ustrezna pojasnila k predloženim predhodnim informacijam o potrošniškem kreditu za nepremičnino, k osnutku kreditne pogodbe za nepremičnino in k morebitnim pomožnim storitvam, da potrošniku omogoči presojo, ali osnutek kreditne pogodbe za nepremičnino in pomožne storitve ustrezajo njegovim potrebam in finančnemu položaju.

(2) Pojasnila iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:

– predhodne informacije iz 84. in 85. člena tega zakona;

– informacije o kreditnem posredniku iz 112. člena tega zakona, če kreditni posrednik posreduje potrošniške kredite za nepremičnino;

– glavne značilnosti osnutka kreditne pogodbe za nepremičnino in predlaganih pomožnih storitev;

– posledice sklenitve osnutka kreditne pogodbe za nepremičnino in predlaganih pomožnih storitev za potrošnika, vključno s posledicami neplačevanja zapadlih obveznosti;

– možnost odstopa potrošnika od posamezne pogodbe, posebno če gre za kreditno pogodbo za nepremičnino, ki je povezana s pogodbo o pomožni storitvi, in na posledice odstopa od posamezne pogodbe.

3. pododdelek
OCENA KREDITNE SPOSOBNOSTI POTROŠNIKA

87. člen
(ocena kreditne sposobnosti)

(1) Ocena kreditne sposobnosti potrošnika ne sme temeljiti pretežno na predpostavki, da vrednost nepremičnine presega skupni znesek kredita, ali na predpostavki, da se bo vrednost nepremičnine povišala, razen če je namen kredita izgradnja ali obnova nepremičnine.

(2) V zvezi z izvedbo ocene kreditne sposobnosti, odstopa od kreditne pogodbe zaradi nepravilne izvedbe ocene kreditne sposobnosti, postopka izvedbe ocene kreditne sposobnosti, podatkov, informacij, dokazil in virov za izvedbo ocene kreditne sposobnosti, avtomatizirane obdelave podatkov v postopku ocene kreditne sposobnosti in zavrnitve sklenitve kreditne pogodbe se smiselno uporabljajo prvi, tretji in četrti odstavek 24. člena ter 25. do 29. člen tega zakona.

4. pododdelek
CENITEV NEPREMIČNINE

88. člen
(cenitev nepremičnine in hramba evidenc)

(1) Dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino, katere terjatev je zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini, zagotovi, da je predmetna nepremičnina ocenjena v skladu z mednarodno priznanimi standardi ocenjevanja vrednosti, kot so standardi Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti ali evropski standardi vrednotenja evropske skupine združenj cenilcev.

(2) Cenilec vrednosti posamične nepremičnine mora biti strokovno usposobljen za ocenjevanje vrednosti nepremičnin v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti in neodvisen od postopka odobritve kreditne pogodbe za nepremičnino, da se zagotovi nepristranska in objektivna cenitev nepremičnine.

(3) Dajalec kredita hrani dokazila o objektivni in nepristranski cenitvi nepremičnine na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe za nepremičnino.

(4) Dajalec kredita zagotovi potrošniku na zahtevo brezplačni izvod cenitve nepremičnine.

(5) Za ocenjeno vrednost nepremičnine se lahko uporabi posplošena vrednost nepremičnine, vrednotena na podlagi standardov iz prvega odstavka tega člena in izkazana v evidencah o nepremičninah, ki jih vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, določena na podlagi zakona, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin.

(6) Če je bila v zadnjih 12 mesecih pred sklenitvijo kreditne pogodbe vrednost predmetne nepremičnine že ocenjena v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, dajalec kredita uporabi že ocenjeno vrednost nepremičnine.

(7) Dajalec kredita hrani evidence o nepremičninah, na katerih so ustanovljene zastavne pravice na nepremičninah za zavarovanje terjatev kreditne pogodbe za nepremičnino, in s tem povezano politiko odobritve kreditnih pogodb za nepremičnine, še štiri leta po izteku teh kreditnih pogodb.

5. pododdelek
VEZAVA KREDITNE POGODBE ZA NEPREMIČNINO S SKLENITVIJO POGODBE O POMOŽNI STORITVI

89. člen
(vezana prodaja kreditne pogodbe za nepremičnino)

(1) Vezava kreditne pogodbe za nepremičnino s sklenitvijo pogodbe o pomožni storitvi ni dovoljena.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko dajalec kredita od potrošnika zahteva, da za kritje škode na nepremičnini, na kateri je ustanovljena zastavna pravica za zavarovanje kreditne pogodbe, sklene zavarovalno pogodbo za zavarovanje nevarnosti požara in elementarnih nesreč z zavarovalno vsoto, ki ne presega višine zavarovalne vrednosti nepremičnine.

(3) Dajalec kredita obvesti potrošnika, da lahko zavarovalno pogodbo iz prejšnjega odstavka sklene pri ponudniku, ki ga potrošnik izbere sam, če zavarovalna pogodba krije škodo na nepremičnini za nevarnost požara in elementarnih nesreč vsaj v obsegu in višini, kot ju zahteva dajalec kredita.

(4) Sklenitve zavarovalne pogodbe iz drugega odstavka tega člena dajalec kredita od potrošnika ne sme zahtevati, če ima potrošnik že sklenjeno zavarovalno pogodbo za zavarovanje nevarnosti požara in elementarnih nesreč za isto nepremičnino, ki krije škodo na nepremičnini vsaj v obsegu in višini, kot ju zahteva dajalec kredita.

(5) Ta člen se smiselno uporablja tudi v primeru, ko tretja oseba ustanovi zastavno pravico na svoji nepremičnini za potrošnikov dolg.

90. člen
(paketna prodaja kreditne pogodbe za nepremičnino)

Ne glede na prejšnji člen lahko dajalec kredita potrošniku ponudi sklenitev kreditne pogodbe za nepremičnino v paketu z drugimi ločenimi finančnimi produkti ali storitvami, pri čemer je kreditna pogodba za nepremičnino potrošniku na voljo posebej, a ne obvezno pod enakimi pogoji kot pri ponudbi ali sklenitvi kreditne pogodbe za nepremičnino v paketu z drugimi ločenimi finančnimi produkti ali storitvami.

6. pododdelek
SVETOVALNE STORITVE

91. člen
(izvajanje svetovalnih storitev)

Svetovalne storitve za potrošnike lahko izvaja:

– dajalec kredita, ki je kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;

– dajalec kredita, ki je kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki prek podružnice ali neposredno opravlja svetovalne storitve v Republiki Sloveniji in je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v matični državi članici;

– dajalec kredita, ki je finančna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, katere izključna ali pretežna dejavnost je opravljanje storitev finančnega zakupa v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in v kateri ima banka ali banka države članice najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu ali katere bilančna vsota po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta je najmanj 50.000.000 eurov ter ki je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja v obliki finančnega zakupa nepremičnin v skladu s 106. členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: storitev finančnega zakupa nepremičnin);

– kreditni posrednik dajalca kredita iz prve, druge in tretje alineje tega člena;

– izvajalec javne službe za svetovanje o odplačevanju dolgov iz 63. člena tega zakona, ki ne izvaja pridobitne dejavnosti.

92. člen
(izdano priporočilo potrošniku v okviru svetovalnih storitev)

(1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik pri izvajanju svetovalnih storitev ravna v najboljšem interesu potrošnika, ter od njega pridobi potrebne informacije o njegovem osebnem in finančnem položaju, željah in ciljih, da mu lahko priporoči ustrezno kreditno pogodbo za nepremičnino.

(2) Dajalec kredita ali kreditni posrednik pri izdelavi priporočila potrošniku upošteva:

– najnovejše podatke in informacije potrošnika o njegovih potrebah, finančnem položaju, osebnih okoliščinah, željah in ciljih;

– objektivno oceno izpostavljenosti tveganjem za položaj potrošnika v celotnem obdobju trajanja kreditne pogodbe za nepremičnino in

– zadostno število kreditnih pogodb za nepremičnino.

(3) Šteje se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če:

a) dajalec kredita upošteva več kot polovico kreditnih pogodb za nepremičnino iz svojega nabora;

b) nepovezani kreditni posrednik upošteva več kot polovico kreditnih pogodb za nepremičnino dajalcev kredita, ki predstavljajo večino trga Republike Slovenije;

c) povezani kreditni posrednik upošteva:

– več kot polovico kreditnih pogodb iz nabora dajalca kredita za nepremičnino, s katerim je povezan, oziroma več kot polovico kreditnih pogodb za nepremičnino iz nabora vsakega od dajalcev kredita za nepremičnino, če je povezan z več dajalci kredita ali

– več kot polovico kreditnih pogodb za nepremičnino iz nabora skupine dajalcev kredita za nepremičnino, s katerimi je povezan, oziroma več kot polovico kreditnih pogodb za nepremičnino iz nabora vsake od skupin dajalcev kredita, če je povezan z več skupinami dajalcev kredita.

(4) Dajalec kredita ali kreditni posrednik da potrošniku pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov priporočilo o eni ali več kreditnih pogodbah za nepremičnino ali opozorilo, da nobena od kreditnih pogodb za nepremičnino glede na podatke o potrebah, finančnem položaju ali osebnih okoliščinah potrošnika iz drugega odstavka tega člena ni primerna zanj.

(5) Priporočilo in dokumentacijo, ki je podlaga za izdelavo priporočila, hrani dajalec kredita ali kreditni posrednik na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov še štiri leta od dneva, ko je potrošniku dal priporočilo. Dokumentacija mora biti dostopna v poslovnih prostorih dajalca kredita in kreditnega posrednika.

93. člen
smiselna uporaba določb glede informacij in uporabe izrazov v okviru svetovalnih storitev ter posebnega opozorila o tveganju sklenitve kreditne pogodbe za nepremičnino)

Glede informacij pri svetovalnih storitvah, uporabe izrazov »neodvisno svetovanje« ali »neodvisni svetovalec« ter posebnega opozorila o tveganju sklenitve kreditne pogodbe za nepremičnino se smiselno uporabljajo 37., 38. in 40. člen tega zakona.

4. oddelek
OBVEZNOSTI IN PRAVICE V ZVEZI S KREDITNO POGODBO ZA NEPREMIČNINO

1. pododdelek
OBVEZNA VSEBINA, OBLIKA IN HRAMBA KREDITNE POGODBE ZA NEPREMIČNINO

94. člen
(obvezna oblika)

(1) Kreditna pogodba za nepremičnino, katere terjatev je zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini, mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pri sklenitvi notarskega zapisa mora biti osebno navzoč lastnik nepremičnine, na kateri se ustanavlja zastavna pravica na nepremičnini, če je lastnik nepremičnine potrošnik. Notar mora lastnika nepremičnine poučiti o pravnih posledicah kreditne pogodbe za nepremičnino in njenega zavarovanja ter o pravnih posledicah neplačila. Lastnik nepremičnine mora na notarskem zapisu s podpisom potrditi, da je prejel notarjev pouk v skladu s tem odstavkom.

(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, ko potrošnik ustanovi zastavno pravico na svoji nepremičnini za zavarovanje tujega dolga.

(3) Glede obvezne vsebine, oblike in hrambe kreditne pogodbe za nepremičnino se smiselno uporabljata 41. in 42. člen tega zakona.

2. pododdelek
SPREMEMBA KREDITNE POGODBE ZA NEPREMIČNINO IN KREDITNE OBRESTNE MERE

95. člen
(indeksi ali referenčne obrestne mere, sprememba kreditne obrestne mere in stroškov)

(1) Za pogoje glede dostopnosti in objav indeksov ali referenčnih obrestnih mer, obveščanja potrošnika o spremembi kreditne obrestne mere ali referenčne obrestne mere, hrambe indeksov ali referenčne obrestne mere ter glede za spremembe kreditne obrestne mere ali stroškov se smiselno uporablja 43. člen tega zakona.

(2) Če je sprememba kreditne obrestne mere določena z avkcijo na kapitalskih trgih in dajalec kredita potrošnika ne more obvestiti o spremembi kreditne obrestne mere pred začetkom veljavnosti spremembe, dajalec kredita brezplačno in pravočasno pred začetkom avkcije, pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, obvesti potrošnika o predvidenem avkcijskem postopku ter o učinku avkcije na kreditno obrestno mero.

96. člen
(smiselna uporaba določb o informacijah o spremembi kreditne pogodbe za nepremičnino)

Glede informacij o spremembi pogojev kreditne pogodbe za nepremičnino se smiselno uporablja 44. člen tega zakona.

3. pododdelek
KREDIT ZA NEPREMIČNINO V TUJI VALUTI

97. člen
(kredit za nepremičnino v tuji valuti)

(1) Pri kreditni pogodbi za nepremičnino, pri kateri je kredit obračunan v tuji valuti, ima potrošnik pravico do pretvorbe kredita iz tuje valute v domačo, kadar vrednost skupnega zneska kredita, ki ga še mora plačati, ali vrednost rednih plačil odstopa za več kot 10 % od vrednosti, ki bi veljala, če bi se uporabljal menjalni tečaj med tujo in domačo valuto, ki je bil dogovorjen ob sklenitvi kreditne pogodbe za nepremičnino.

(2) Domača valuta je valuta:

– v kateri potrošnik prejema dohodek ali ima sredstva, iz katerih bo odplačeval kredit, in je navedena v zadnji oceni kreditne sposobnosti potrošnika, ki se nanaša na kreditno pogodbo za nepremičnino, ali

– države članice, v kateri je imel potrošnik stalno prebivališče ob sklenitvi kreditne pogodbe za nepremičnino ali v kateri ima trenutno stalno prebivališče.

(3) Dajalec kredita in potrošnik se v kreditni pogodbi za nepremičnino lahko dogovorita, da se za pretvorbo kredita iz tuje valute v domačo uporabi domača valuta iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka ali se uporabita obe domači valuti iz prejšnjega odstavka.

(4) Pri pretvorbi kredita iz tuje valute v domačo se kot menjalni tečaj uporablja referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga dnevno povzema in objavlja Banka Slovenije ter velja na dan vloženega zahtevka potrošnika za pretvorbo kredita iz tuje valute v domačo ali najpozneje na 14. dan po vloženem zahtevku potrošnika, če je v kreditni pogodbi za nepremičnino dogovorjeno drugače.

(5) Dajalec kredita začne redno opozarjati potrošnika, ki ima kredit obračunan v tuji valuti, kadar zaradi spremembe menjalnega tečaja vrednost skupnega zneska kredita, ki ga mora potrošnik še plačati, ali vrednost rednih plačil odstopa za več kot 10 % od vrednosti, ki bi veljala, če bi se uporabljal menjalni tečaj med tujo valuto in domačo, ki je bil dogovorjen ob sklenitvi kreditne pogodbe za nepremičnino.

(6) Dajalec kredita brezplačno pošilja potrošniku opozorila iz prejšnjega odstavka pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, o zvišanju skupnega zneska kredita, ki ga mora potrošnik še plačati, pravici potrošnika do pretvorbe kredita iz tuje valute v domačo in o pogojih za takšno pretvorbo ter pojasni morebitne druge mehanizme omejitve tveganj, ki jim je izpostavljen potrošnik zaradi spremembe menjalnega tečaja.

(7) Kreditna pogodba za nepremičnino, pri kateri je kredit obračunan v tuji valuti, mora vsebovati tudi informacije o pravici potrošnika do pretvorbe kredita iz tuje valute v domačo in o morebitnih drugih mehanizmih omejevanja tveganj zaradi sprememb menjalnega tečaja v skladu s tem členom, ki jim je izpostavljen potrošnik v okviru kreditne pogodbe.

4. pododdelek
OBVEZNOSTI IN UKREPI DAJALCA KREDITA V PRIMERU FINANČNIH TEŽAV POTROŠNIKA

98. člen
(odstop od kreditne pogodbe za nepremičnino v primeru zamude s plačilom)

(1) Dajalec kredita lahko z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe za nepremičnino ali zahteva plačilo preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo, če je potrošnik pri kreditni pogodbi za nepremičnino v zamudi z dvema zaporednima plačiloma in z minimalno vrednostjo 3 % preostalega zneska kredita.

(2) Za odstop dajalca kredita od kreditne pogodbe za nepremičnino v primeru zamude s plačilom iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 51. člena tega zakona.

99. člen
(smiselna uporaba določb o zamudnih obrestih in stroških v primeru zamude s plačilom, o ukrepih restrukturiranja in politiki dajalca kredita za zgodnje odkrivanje finančnih težav potrošnika)

Za določitev zamudnih obresti in stroškov v zvezi z zamudo s plačilom, za sprejetje ukrepov restrukturiranja, za določitev politike dajalca kredita za zgodnje odkrivanje finančnih težav potrošnika in sprejetje ustreznih ukrepov restrukturiranja se smiselno uporabljajo 60. do 62. člen tega zakona.

5. pododdelek
EFEKTIVNA OBRESTNA MERA PRI KREDITNI POGODBI ZA NEPREMIČNINO

100. člen
(dodatne predpostavke za izračun efektivne obrestne mere)

Dajalec kredita pri izračunu efektivne obrestne mere za kreditno pogodbo za nepremičnino poleg določb 57. člena ter prvega in drugega odstavka 58. člena tega zakona upošteva tudi naslednje dodatne predpostavke:

1. če daje kreditna pogodba za nepremičnino potrošniku možnost prostega črpanja, se šteje, da je skupni znesek kredita črpan takoj in v celoti;

2. če kreditna pogodba za nepremičnino predvideva črpanja z različnimi stroški ali kreditnimi obrestnimi merami, se šteje, da je skupni znesek kredita črpan po najvišji kreditni obrestni meri in najvišjih stroških, ki se obračunavajo za najpogosteje uporabljeno transakcijo pri tovrstni kreditni pogodbi za nepremičnino;

3. če daje kreditna pogodba za nepremičnino potrošniku možnost prostega črpanja, vendar glede na različne načine črpanja določa omejitve skupnega zneska kredita in časovnega obdobja, se šteje, da bo skupni znesek kredita črpan na prvi dan, določen v kreditni pogodbi za nepremičnino, ter v skladu s temi omejitvami črpanja;

4. če dajalec kredita ponudi različne kreditne obrestne mere in stroške za določeno obdobje ali znesek, se upoštevajo najvišja kreditna obrestna mera in najvišji stroški v celotnem obdobju trajanja kreditne pogodbe;

5. če je v kreditni pogodbi za nepremičnino v začetnem obdobju dogovorjena fiksna kreditna obrestna mera in se ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere določi nova kreditna obrestna mera, ki se periodično prilagaja v skladu z dogovorjenim indeksom ali referenčno obrestno mero, se šteje, da je ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere kreditna obrestna mera enaka tisti, ki je veljala v času izračuna efektivne obrestne mere na podlagi vrednosti v tistem času dogovorjenega indeksa ali referenčne obrestne mere, vendar ni nižja od fiksne kreditne obrestne mere;

6. če v kreditni pogodbi za nepremičnino še ni dogovorjen skupni znesek kredita, se šteje, da znaša 170.000 eurov;

7. če pri kreditni pogodbi za nepremičnino, ki ni pogojna obveznost ali jamstvo in katere namen ni pridobitev ali ohranitev lastninskih pravic na nepremičnini, pri kreditni pogodbi z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu ter pri kreditu, ki se črpa z bančno plačilno kartico z odlogom plačila ali s kreditno kartico, še ni dogovorjen skupni znesek kredita, se šteje, da znaša 1.500 eurov;

8. pri kreditni pogodbi za nepremičnino, pri kateri ne gre za kreditno pogodbo z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu, premostitveni kredit, kreditno pogodbo za nepremičnino s soudeležbo pri naložbi, pogojno obveznost ali jamstvo ter za odprto kreditno pogodbo za nepremičnino, navedeno v predpostavkah iz 9., 10., 12., 13. in 14. točke tega člena, velja:

– če ni mogoče ugotoviti dneva ali zneska plačila kredita, ki ga mora opraviti potrošnik, se šteje, da se plačilo opravi na prvi dan in v najnižjem znesku, ki ju določa kreditna pogodba za nepremičnino;

– če ni mogoče ugotoviti časovnega presledka med dnevom prvega črpanja in dnevom prvega plačila, ki ga mora opraviti potrošnik, se šteje, da je to najkrajši časovni presledek;

9. kadar dneva ali zneska plačila kredita, ki ga mora opraviti potrošnik, ni mogoče ugotoviti na podlagi kreditne pogodbe za nepremičnino ali predpostavk iz 8., 10., 11., 12., 13. in 14. točke tega člena, se šteje, da se plačilo opravi v skladu z roki in pogoji, ki jih določi dajalec kredita. Kadar so ti neznani, se šteje:

– da se plačila obresti plačajo skupaj s plačili glavnice;

– da se stroški, ki niso obresti in so v obliki enkratnega plačila, plačajo na dan sklenitve kreditne pogodbe za nepremičnino;

– da se stroški, ki niso obresti in so v obliki večkratnih plačil, plačujejo v rednih časovnih presledkih z začetkom na dan prvega plačila glavnice. Če znesek teh plačil ni znan, se šteje, da so zneski enaki;

– da se saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški poravnajo s končnim plačilom kredita;

10. pri kreditni pogodbi z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika se šteje, da je skupni znesek kredita črpan v celoti za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe. Če trajanje prekoračitve ni znano, se pri izračunu efektivne obrestne mere šteje, da je kreditna pogodba sklenjena za tri mesece;

11. pri premostitvenem kreditu se šteje, da je skupni znesek kredita črpan v celoti in za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe. Če obdobje trajanja kreditne pogodbe ni znano, se šteje, da je kreditna pogodba za nepremičnino sklenjena za 12 mesecev;

12. pri odprti kreditni pogodbi za nepremičnino, razen pri kreditni pogodbi z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu in pri premostitvenem kreditu, se pri kreditni pogodbi, katere namen je pridobitev ali ohranitev pravic na nepremičnini, šteje, da je kreditna pogodba za nepremično sklenjena za obdobje 20 let, ki se šteje od dneva začetka črpanja kredita, z zadnjim plačilom kredita pa se poravnajo saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški. Pri kreditni pogodbi za nepremičnino, katere namen ni pridobitev ali ohranitev lastninskih pravic na nepremičnini, ali pri kreditni pogodbi, ki se črpa z bančno plačilno kartico z odlogom plačila ali s kreditno kartico, se šteje, da je kreditna pogodba za nepremičnino sklenjena za eno leto. Šteje se, da potrošnik odplača glavnico z enakimi mesečnimi plačili z začetkom en mesec po dnevu prvega črpanja. Če potrošnik odplača glavnico v celoti z enkratnim plačilom znotraj posameznega plačilnega roka, se šteje, da so naslednja črpanja in plačila celotne glavnice opravljena v obdobju enega leta. Obresti in drugi stroški se določijo glede na navedena črpanja in plačila glavnice ter kakor je določeno v kreditni pogodbi za nepremičnino;

13. pri pogojni obveznosti ali jamstvu se šteje, da je skupni znesek kredita črpan v celoti v enkratnem znesku na zgodnejšega od naslednjih dni:

– najpoznejši možni dan črpanja, dovoljen v skladu s kreditno pogodbo za nepremičnino, ko nastopi izpolnitev pogojne obveznosti ali jamstva, ali

– pri obnovljivi kreditni pogodbi za nepremičnino ob izteku začetnega obdobja pred obnovitvijo kreditne pogodbe;

14. pri kreditni pogodbi za nepremičnino s soudeležbo pri naložbi se šteje:

– da se plačila potrošnika opravijo na zadnji dan ali dneve, dovoljene po kreditni pogodbi za nepremičnino;

– da so odstotna zvišanja vrednosti nepremičnine, s katero se zavaruje kreditna pogodba s soudeležbo pri naložbi, in katera koli druga v kreditni pogodbi določena odstotna sprememba indeksa inflacije enaka trenutni ciljni stopnji inflacije Evropske centralne banke ali stopnji inflacije v državi članici, v kateri je nepremičnina v času sklenitve kreditne pogodbe za nepremičnino, če je ta višja od ciljne stopnje inflacije Evropske centralne banke, ali 0 %, če so ti odstotki negativni.

101. člen
(zagotovitev izračuna dodatne efektivne obrestne mere)

(1) Pri kreditni pogodbi za nepremičnino z dogovorjeno fiksno kreditno obrestno mero v začetnem obdobju, ki traja najmanj pet let in ob izteku katerega se dogovori nova fiksna kreditna obrestna mera za naslednje obdobje, se zaradi ponazoritve potrošniku zagotovi izračun dodatne efektivne obrestne mere, ki vključuje samo začetno obdobje fiksne kreditne obrestne mere in temelji na predpostavki, da se preostanek glavnice odplača ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere.

(2) Pri kreditni pogodbi za nepremičnino, v kateri se dovoljuje sprememba kreditne obrestne mere, se potrošnik obvesti o možnih posledicah sprememb kreditne obrestne mere na zneske plačil kredita, ki jih mora plačati, in na efektivno obrestno mero. V ta namen se potrošniku zagotovi izračun dodatne efektivne obrestne mere, ki ponazarja možna tveganja, povezana z znatnim povišanjem kreditne obrestne mere. Če kreditna obrestna mera ni omejena, se obvestilu doda opozorilo, da se skupni stroški kredita za potrošnika, ponazorjeni z efektivno obrestno mero, lahko spremenijo.

(3) Izračun dodatne efektivne obrestne mere iz prvega in drugega odstavka tega člena se potrošniku zagotovi vsaj na obrazcu ESIS.

5. oddelek
OBVEZNOSTI GLEDE OPRAVLJANJA STORITEV POTROŠNIŠKEGA KREDITIRANJA ZA NEPREMIČNINE IN POSREDOVANJA POTROŠNIŠKIH KREDITOV ZA NEPREMIČNINE

1. pododdelek
OPRAVLJANJE STORITEV POTROŠNIŠKEGA KREDITIRANJA ZA NEPREMIČNINE

102. člen
(dajalec kredita)

(1) Dajalec kredita za nepremičnino je lahko:

– kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;

– kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki neposredno ali prek podružnice opravlja storitev potrošniškega kreditiranja za nepremičnine v Republiki Sloveniji in je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v matični državi članici;

– finančna institucija, katere izključna ali pretežna dejavnost je opravljanje storitev finančnega zakupa v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in v kateri ima banka ali banka države članice najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu ali katere bilančna vsota po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta je najmanj 50.000.000 eurov in ki je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin v skladu s 106. členom tega zakona.

(2) Oseba iz tretje alineje prejšnjega odstavka lahko na podlagi dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin iz 106. člena tega zakona opravlja te storitve le na območju Republike Slovenije.

103. člen
(obveznosti dajalca kredita)

(1) Dajalec kredita pri oblikovanju, ponujanju ali odobritvi kreditov za nepremičnino, posredovanju pri kreditni pogodbi za nepremičnino, pri izvajanju svetovalnih storitev glede enega ali več poslov v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino in pri izvajanju pomožnih storitev, kadar sklepanje kreditne pogodbe za nepremičnino vključuje pomožne storitve, in pri izvrševanju pravic ali izpolnjevanju obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino upošteva pravice in interese potrošnika, informacije o potrošnikovem finančnem in ekonomskem položaju, morebitne posebne zahteve, ki jih izrazi potrošnik, ter razumna tveganja glede potrošnikovega finančnega in ekonomskega položaja med trajanjem kreditne pogodbe za nepremičnino.

(2) Dajalec kredita spremlja povezanega kreditnega posrednika iz prve alineje 4. točke 79. člena tega zakona pri opravljanju storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino, da lahko zagotavlja trajno izpolnjevanje zahtev iz tega zakona. Dajalec kredita je zlasti odgovoren za nadzor nad izpolnjevanjem zahtev iz tretjega odstavka 113. člena tega zakona glede znanja in usposobljenosti povezanega kreditnega posrednika in njegovega osebja.

104. člen
(politika prejemkov osebja dajalca kredita)

(1) Dajalec kredita določa in izvaja politiko prejemkov osebja tako, da struktura prejemkov ne ovira osebja pri delovanju na način iz prejšnjega člena ter v skladu z načelom vestnosti, poštenja in interesa potrošnika iz 5. člena tega zakona.

(2) Dajalec kredita upošteva obveznosti iz prejšnjega člena in načelo vestnosti in poštenja ter interesa potrošnika iz 5. člena tega zakona tudi pri določanju morebitne provizije ali drugih finančnih spodbud, ki jih plača kreditnemu posredniku.

(3) Dajalec kredita pri določanju in izvajanju politike prejemkov osebja, ki izvaja svetovalne storitve, dodatno upošteva, da struktura prejemkov ne vpliva na osebje na način, da ne bi ravnalo v najboljšem interesu potrošnika, še zlasti, da ni vezana na prodajne cilje.

(4) Dajalec kredita pri določanju in izvajanju politike prejemkov osebja, ki je pristojno za oceno kreditne sposobnosti potrošnika, upošteva tudi naslednja načela:

– politika prejemkov osebja mora biti v skladu s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj ter mora tako upravljanje tveganj tudi spodbujati, pri čemer ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki presegajo raven sprejemljivega tveganja za dajalca kredita, in

– politika prejemkov osebja mora biti v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi dajalca kredita ter mora vključevati ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov, zlasti z zagotavljanjem, da prejemki niso vezani na število ali razmerje odobrenih vlog za pridobitev kredita za nepremičnino.

(5) Dajalec kredita upošteva načela iz prejšnjega odstavka na način in v obsegu, ki ustrezata njegovi velikosti, notranji organiziranosti ter naravi, obsegu in zapletenosti dejavnosti, ki jih opravlja.

105. člen
(znanje in usposobljenost osebja dajalca kredita)

(1) Dajalec kredita pri opravljanju storitev iz prvega odstavka 103. člena tega zakona zagotavlja ustrezno raven znanja in usposobljenosti osebja, ki jo redno obnavlja vsaj na naslednjih področjih:

1. vrste kreditnih pogodb za nepremičnino in pomožnih storitev, ki se običajno ponujajo na trgu Republike Slovenije;

2. potrošniška zakonodaja;

3. varstvo osebnih podatkov;

4. postopek nakupa nepremičnine;

5. cenitev nepremičnine;

6. delovanje zemljiške knjige;

7. nepremičninski in kreditni trg v Republiki Sloveniji;

8. postopek ocene kreditne sposobnosti potrošnika;

9. poslovna etika;

10. osnove osebnih financ.

(2) Združenje bank Slovenije določi vsebino in način opravljanja izobraževalnega programa za osebje dajalca kredita v soglasju z Banko Slovenije ter ga objavi na svoji spletni strani. Pri določitvi vsebine in načina opravljanja izobraževalnega programa se zahtevana raven znanja in usposobljenosti osebja dajalca kredita lahko razlikuje. Izobraževalni program mora vsebovati vsaj področja iz prejšnjega odstavka in se posodablja vsakih pet let.

(3) Dajalec kredita zagotavlja, da njegovo osebje opravi usposabljanje v skladu z izobraževalnim programom, ki ga določi Združenje bank Slovenije, vsaj enkrat na pet let.

(4) Dajalec kredita zagotavlja, da ima njegovo osebje, ki posluje s potrošniki, ki zaidejo v težave v zvezi z zamudo s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino, ustrezno znanje in usposobljenost za to področje ter ga redno obnavlja.

(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za podružnico dajalca kredita, ki v Republiki Sloveniji opravlja storitve potrošniškega kreditiranja za nepremičnine.

(6) Izpolnjevanje ustrezne ravni znanja in usposobljenosti osebja v skladu s prvim odstavkom tega člena dajalec kredita izkazuje z dokazilom.

2. pododdelek
OPRAVLJANJE STORITEV POTROŠNIŠKEGA KREDITIRANJA V OBLIKI FINANČNEGA ZAKUPA NEPREMIČNIN

106. člen
(izdaja dovoljenja dajalcu kredita)

(1) Dajalec kredita iz tretje alineje prvega odstavka 102. člena tega zakona pred začetkom opravljanja storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pridobi dovoljenje za opravljanje teh storitev.

(2) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti vložniku, če:

1. vložnik izpolnjuje pogoje glede znanja in usposobljenosti osebja v skladu s prejšnjim členom;

2. vložnik izpolnjuje prostorske, organizacijske, tehnične in druge pogoje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti;

3. vložnik izpolnjuje pogoje glede pregledne in stabilne lastniške strukture;

4. vložnik predloži osnutek kreditne pogodbe, ki je v skladu s tem zakonom, za vsako vrsto kredita, ki ga ponuja;

5. vložnik za izvensodno reševanje sporov s potrošniki določi izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov v skladu s 140. členom tega zakona;

6. vložnik, član poslovodstva in prokurist vložnika ter odgovorna oseba iz četrtega odstavka tega člena niso bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper pravni promet ali zoper premoženje;

7. nad premoženjem vložnika, člana poslovodstva in prokurista vložnika ter nad premoženjem odgovorne osebe iz četrtega odstavka tega člena ni bil začet in ne teče postopek stečaja, likvidacijski postopek ali postopek prisilne poravnave oziroma postopek osebnega stečaja;

8. vložnik, član poslovodstva in prokurist vložnika ter odgovorna oseba iz četrtega odstavka tega člena niso bili pravnomočno kaznovani v skladu s 141. členom tega zakona;

9. opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ni v nasprotju z drugimi predpisi.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se vložniku ne izda dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, če:

– mu je bilo odvzeto v skladu s 111. členom tega zakona, in od pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja še niso pretekla tri leta ali

– ni plačal globe ali stroškov postopka za prekršek, storjen po 142. ali 143. členu tega zakona, pri čemer omejitev izdaje traja do plačila globe in stroškov postopka oziroma do ustavitve prisilne izterjave, vendar najdlje tri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena globa za prekršek, storjen po 142. ali 143. členu tega zakona, ali so bili odmerjeni stroški postopka.

(4) V vlogi za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti mora dajalec kredita oziroma vložnik določiti osebo, odgovorno za vodenje in pravilnost poslovnega procesa potrošniškega kreditiranja v obliki finančnega zakupa nepremičnin.

(5) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti za nedoločen čas, če vložnik izpolnjuje pogoje iz tega člena.

(6) Prostorske, organizacijske in tehnične pogoje, pogoje glede pregledne in stabilne lastniške strukture ter druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati vložnik, ter dokumentacijo in podatke, ki jih mora vložnik predložiti k vlogi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, s sklepom podrobneje predpiše Banka Slovenije.

(7) Dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ne potrebuje dajalec kredita, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in dajalec kredita, ki je kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki neposredno ali preko podružnice opravlja storitev finančnega zakupa nepremičnin v Republiki Sloveniji ter je pridobil dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v matični državi članici.

(8) Dajalec kredita mora izpolnjevati pogoje za pridobitev dovoljenja ves čas veljavnosti dovoljenja.

107. člen
(objava in odstranitev objavljenih podatkov o dovoljenju)

(1) Dajalec kredita na vidnem mestu v poslovnem prostoru in na domači spletni strani, če jo ima, jasno in čitljivo objavi številko dovoljenja, datum začetka veljavnosti dovoljenja ter ime organa, ki je dovoljenje izdal, ko je odločba Banke Slovenije o izdaji dovoljenja dokončna.

(2) Dajalec kredita, katerega dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti preneha veljati v skladu s 110. členom tega zakona, takoj z dnem prenehanja dovoljenja odstrani podatke, objavljene v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(3) Dajalcu kredita, ki po prenehanju opravljanja storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu s 110. členom tega zakona z vidnega mesta v poslovnem prostoru takoj ne odstrani podatkov, objavljenih v skladu s prvim odstavkom tega člena, Banka Slovenije z odločbo dajalcu kredita odredi odstranitev teh podatkov.

(4) Dajalcu kredita, ki po prenehanju opravljanja storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu s 110. členom tega zakona podatkov, objavljenih v skladu s prvim odstavkom tega člena, takoj ne odstrani z domače spletne strani, Banka Slovenije z odločbo dajalcu kredita odredi odstranitev teh podatkov.

108. člen
(register dajalcev kredita z dovoljenjem za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin)

(1) Banka Slovenije vodi register dajalcev kredita, ki jim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu s 106. členom tega zakona.

(2) V register dajalcev kredita, ki jim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, se vpišejo naslednji podatki:

– firma ali ime, sedež in poslovni naslov dajalca kredita,

– matična številka dajalca kredita,

– številka dovoljenja,

– datuma začetka in datum prenehanja veljavnosti dovoljenja.

(3) Register dajalcev kredita, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu s 106. členom tega zakona, je javno objavljen na spletni strani Banke Slovenije.

(4) V register dajalcev kredita z dovoljenjem za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin se vnese vpis, izbris ali sprememba, ko je odločba Banke Slovenije o vpisu, izbrisu ali spremembi podatkov iz drugega odstavka tega člena v register dajalcev kredita, ki jim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, dokončna.

(5) Dajalec kredita obvesti Banko Slovenije o vsaki spremembi podatkov iz drugega odstavka tega člena najpozneje v 15 dneh od nastanka spremembe.

109. člen
(vodenje evidenc in poročanje dajalca kredita)

(1) Dajalec kredita, ki posluje na podlagi dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali za izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, vsako leto do 31. marca za preteklo poslovno leto Banki Slovenije na obrazcu poroča o sklenjenih kreditnih pogodbah, kreditni obrestni meri, dogovorjeni efektivni obrestni meri, skupnih stroških kredita ali o tem, da ni bila sklenjena nobena kreditna pogodba.

(2) Dajalec kredita iz prejšnjega odstavka vodi evidence o kreditnih posrednikih in o poslih, sklenjenih s posredovanjem, ter Banki Slovenije vsako leto do 31. marca za preteklo poslovno leto pošlje seznam kreditnih posrednikov in poslov, sklenjenih s posredovanjem.

(3) Banka Slovenije s sklepom podrobneje predpiše način, vsebino in obrazec poročanja dajalca kredita.

110. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin)

(1) Dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti preneha veljati, če:

– dajalec kredita poda izjavo o prenehanju opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja v obliki finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ali

– je dajalcu kredita dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti odvzeto.

(2) Banka Slovenije izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, če nastopi razlog iz prejšnjega odstavka.

(3) Banka Slovenije izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja v obliki finančnega zakupa nepremičnin ali za izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti tudi, če dajalec kredita v zadnjih šestih mesecih ni opravljal storitev finančnega zakupa nepremičnin ali ni izvajal svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti.

(4) Banka Slovenije izbriše dajalca kredita iz registra z dnem, ko je izdana odločba o prenehanju veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti dokončna.

111. člen
(odvzem dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin)

Banka Slovenije dajalcu kredita odvzame dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, če:

– je dajalec kredita pridobil dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali za izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti na podlagi lažnih ali zavajajočih izjav ali na drug zakonsko prepovedani način,

– dajalec kredita ne izpolnjuje več pogojev glede lastništva ali bilančne vsote iz tretje alineje prvega odstavka 102. člena tega zakona ali

– dajalec kredita ne izpolnjuje več pogojev iz 1. ter 6. do 8. točke drugega odstavka 106. člena tega zakona.

3. pododdelek
POSREDOVANJE POTROŠNIŠKIH KREDITOV ZA NEPREMIČNINO

112. člen
(informacije o kreditnem posredniku)

(1) Pred začetkom posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino zagotovi kreditni posrednik potrošniku brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov naslednje informacije:

1. firmo ali ime, sedež in poslovni naslov kreditnega posrednika;

2. ime registra, v katerega je vpisan, številko vpisa v register, če obstaja ter informacijo o dostopnosti in javni objavi registra kreditnih posrednikov;

3. navedbo, ali je kreditni posrednik povezan z enim ali več dajalci kredita oziroma sodeluje z enim ali več dajalci kredita ter navedbo firme ali imena, sedeža in poslovnega naslova dajalca kredita ali več dajalcev kredita;

4. morebitno izjavo o neodvisnosti kreditnega posrednika, če posreduje zadostno število kreditnih pogodb za nepremičnino več dajalcev kredita, ki poslujejo v Republiki Sloveniji, in za posredovanje ne prejema nobenega plačila od enega ali več dajalcev kredita v skladu z 38. in 93. členom tega zakona;

5. navedbo, ali kreditni posrednik izvaja svetovalne storitve iz 91. člena tega zakona;

6. morebitne stroške za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino, ali kadar to ni mogoče, metodo, po kateri se stroški za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino izračunajo;

7. firmo ali ime, sedež in poslovni naslov ter elektronski naslov kreditnega posrednika, na katerega lahko potrošnik naslovi morebitno pritožbo v zvezi s storitvami kreditnega posrednika v okviru notranjega pritožbenega postopka pri kreditnem posredniku, firmo ali ime, sedež in poslovni naslov enega ali več izvajalcev izvensodnega reševanja potrošniških sporov, ki jih kreditni posrednik določi kot pristojne za izvensodno reševanje sporov v skladu s 140. členom tega zakona, ter navedbo možnosti uveljavljanja drugih pravnih sredstev;

8. morebitni znesek provizije, če je znan, ali druga plačila, ki jih dajalec kredita ali tretje osebe plačajo kreditnemu posredniku za njegove storitve v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino. Če znesek provizije ni znan, pojasnilo, da bo znesek naknadno zagotovljen v obrazcu ESIS.

(2) Potrošnik lahko od kreditnega posrednika, ki ni povezan in dobi provizijo od enega ali več dajalcev kredita, pridobi informacijo o različnih provizijah, ki mu jih plačajo dajalci kredita, ki zagotavljajo kreditne pogodbe za nepremičnino. Kreditni posrednik potrošnika obvesti, da ima pravico zahtevati to informacijo.

(3) Če kreditni posrednik sporoči dajalcu kredita stroške za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino za potrebe izračuna efektivne obrestne mere in od dajalca kredita ali tretje osebe prejme provizijo za to posredovanje, kreditni posrednik potrošniku pojasni, ali se bo provizija deloma ali v celoti izravnala s stroški posredovanja.

113. člen
(obveznosti kreditnega posrednika)

(1) Posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino lahko opravlja kreditni posrednik dajalca kredita iz prvega odstavka 102. člena tega zakona.

(2) Kreditni posrednik deluje v skladu s prvim odstavkom 103. člena tega zakona in v skladu z načelom vestnosti, poštenja in interesa potrošnika iz 5. člena tega zakona.

(3) Kreditni posrednik pri opravljanju storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino zagotavlja ustrezno raven znanja in usposobljenosti osebja in poslovodstva v skladu s 105. členom tega zakona. Izpolnjevanje ustrezne ravni znanja in usposobljenosti osebja in poslovodstva kreditni posrednik izkazuje z dokazilom.

(4) Kreditni posrednik pri določanju in izvajanju politike prejemkov osebja zagotavlja, da je struktura prejemkov osebja v skladu s prvim, tretjim in petim odstavkom 104. člena tega zakona.

(5) Poslovodstvo kreditnega posrednika je v kraju, ki je kot sedež družbe ali podjetja vpisan v sodni register, ali v kraju, kjer se v glavnem vodijo njegovi posli, če poslovodstvo ni v kraju, ki je kot sedež družbe ali podjetja vpisan v sodni register.

(6) Kreditni posrednik sporoči stroške posredovanja dajalcu kredita, ta jih nato vključi v izračun efektivne obrestne mere.

(7) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za podružnico kreditnega posrednika, ki v Republiki Sloveniji opravlja storitve posredovanja potrošniškega kreditiranja za nepremičnine.

114. člen
(izdaja dovoljenja kreditnemu posredniku)

(1) Kreditni posrednik pred začetkom posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali pred izvajanjem svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pridobi dovoljenje za opravljanje teh storitev.

(2) Banka Slovenije izda dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti na zahtevo vložnika, če:

1. pridobi soglasje dajalca kredita za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino, kadar kreditni posrednik posreduje potrošniške kredite za določenega dajalca kredita, ima sklenjeno pogodbo o posredovanju potrošniških kreditov za nepremičnino z dajalcem kredita, kadar v imenu dajalca kredita sklepa kreditne pogodbe za nepremičnino s potrošnikom, ali izjavi, da je nepovezan kreditni posrednik;

2. vložnik izpolnjuje pogoje glede ustreznega znanja in usposobljenosti osebja in poslovodstva v skladu s 105. členom tega zakona;

3. vložnik izpolnjuje prostorske, organizacijske, tehnične in druge pogoje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino;

4. vložnik za izvensodno reševanje sporov s potrošniki določi izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov v skladu s 140. členom tega zakona;

5. ima vložnik sklenjeno zavarovalno pogodbo za poklicno odgovornost, ki zajema ozemlja, na katerih posreduje potrošniške kredite za nepremičnino, v višini, kot jo določa Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1125/2014 z dne 19. septembra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva, ki ga sklenejo kreditni posredniki (UL L št. 305 z dne 24. 10. 2014, str. 1);

6. vložnik, član poslovodstva in prokurist vložnika niso bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper pravni promet ali zoper premoženje;

7. nad premoženjem vložnika, člana poslovodstva in prokurista vložnika ni bil začet in ne teče postopek stečaja, likvidacijski postopek ali postopek prisilne poravnave oziroma postopek osebnega stečaja;

8. vložnik, član poslovodstva in prokurist vložnika niso bili pravnomočno kaznovani v skladu s 141. členom tega zakona;

9. posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ni v nasprotju z drugimi predpisi.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se vložniku ne izda dovoljenje, če:

– mu je bilo odvzeto v skladu s 118. členom ali dvanajstim odstavkom 130. člena tega zakona in od pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja še niso pretekla tri leta ali

– ni plačal globe ali stroškov postopka za prekršek, storjen po 142. ali 143. členu tega zakona, pri čemer omejitev izdaje traja do plačila globe in stroškov postopka oziroma do ustavitve prisilne izterjave, vendar najdlje tri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena globa za prekršek, storjen po 142. ali 143. členu tega zakona, ali so bili odmerjeni stroški postopka.

(4) Banka Slovenije izda dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti za pet let.

(5) Dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ne potrebuje:

– kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;

– kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa matične države članice za opravljanje bančnih in finančnih storitev ter v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, na območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice posreduje potrošniške kredite za nepremičnino ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti;

– kreditna institucija s sedežem v tretji državi, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa tretje države za opravljanje bančnih in finančnih storitev ter v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo na območju Republike Slovenije prek podružnice posreduje potrošniške kredite za nepremičnino ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti, ter

– finančna institucija iz tretje alineje prvega odstavka 102. člena tega zakona, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu s 106. členom tega zakona.

(6) Prostorske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati kreditni posrednik, ter dokumentacijo in podatke, ki jih mora kreditni posrednik oziroma vložnik predložiti k vlogi za izdajo dovoljenja, podrobneje s sklepom predpiše Banka Slovenije.

(7) Kreditni posrednik mora izpolnjevati pogoje za pridobitev dovoljenja ves čas veljavnosti dovoljenja.

115. člen
(objava in odstranitev objavljenih podatkov o dovoljenju)

(1) Kreditni posrednik na vidnem mestu v poslovnem prostoru in na domači spletni strani, če jo ima, jasno in čitljivo objavi številko dovoljenja, datum začetka in datum prenehanja veljavnosti dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ter ime organa, ki je dovoljenje izdal, ko je odločba Banke Slovenije o izdaji dovoljenja dokončna.

(2) Kreditni posrednik, katerega dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti preneha veljati v skladu s 117. členom tega zakona, takoj z dnem prenehanja dovoljenja odstrani podatke, objavljene v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(3) Kreditnemu posredniku, ki po prenehanju posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu s 117. členom tega zakona, z vidnega mesta v poslovnem prostoru takoj ne odstrani podatkov, objavljenih v skladu s prvim odstavkom tega člena, Banka Slovenije z odločbo kreditnemu posredniku odredi odstranitev teh podatkov.

(4) Kreditnemu posredniku, ki po prenehanju posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu s 117. členom tega zakona, podatkov, objavljenih v skladu s prvim odstavkom tega člena, takoj ne odstrani z domače spletne strani, Banka Slovenije z odločbo kreditnemu posredniku odredi odstranitev teh podatkov.

116. člen
(register kreditnih posrednikov)

(1) Banka Slovenije vodi register kreditnih posrednikov, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s 114. členom tega zakona.

(2) V register kreditnih posrednikov se vpišejo naslednji podatki:

1. firma ali ime, sedež in poslovni naslov kreditnega posrednika,

2. matična številka kreditnega posrednika,

3. o državah članicah, v katerih kreditni posrednik neposredno ali prek podružnice posreduje potrošniške kredite za nepremičnino ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti,

4. ali je kreditni posrednik povezan z enim ali več dajalci kredita ali je nepovezani kreditni posrednik,

5. o dajalcu kredita, za katerega opravlja posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino, če kreditni posrednik posreduje potrošniške kredite za nepremičnino za določenega dajalca kredita na podlagi soglasja dajalca kredita za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino,

6. o dajalcu kredita, za katerega sklepa kreditne pogodbe za nepremičnino s potrošnikom, če kreditni posrednik v imenu dajalca kredita sklepa kreditne pogodbe za nepremičnino s potrošnikom,

7. številka dovoljenja, datum začetka in datum prenehanja veljavnosti dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti.

(3) Register kreditnih posrednikov je javno objavljen na spletni strani Banke Slovenije.

(4) V register kreditnih posrednikov se vnese vpis, izbris ali sprememba podatkov iz drugega odstavka tega člena, ko je odločba Banke Slovenije o vpisu, izbrisu ali spremembi podatkov iz drugega odstavka tega člena v register kreditnih posrednikov dokončna.

(5) Kreditni posrednik Banko Slovenije obvesti o vsaki spremembi podatkov iz drugega odstavka tega člena najpozneje v 15 dneh od nastanka spremembe.

(6) Banka Slovenije vzpostavi informacijsko točko, ki omogoča hiter in preprost javni dostop do informacij iz registra kreditnih posrednikov, ki so v elektronski obliki in se stalno posodabljajo. Informacijska točka zagotavlja identifikacijske podatke o pristojnih organih iz vseh držav članic v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino in o pogojih, ki jih mora kreditni posrednik izpolnjevati za posredovanje potrošniških kreditov ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi storitvami v Republiki Sloveniji.

117. člen
(prenehanje veljavnosti dovoljenja kreditnemu posredniku)

(1) Dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti preneha veljati, če:

– kreditni posrednik poda izjavo o prenehanju posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ali

– je bilo kreditnemu posredniku dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti odvzeto.

(2) Banka Slovenije izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, če nastopi razlog iz prejšnjega odstavka, in najpozneje v 14 dneh od izdaje odločbe obvesti pristojne organe držav članic gostiteljic, v katerih kreditni posrednik opravlja storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti, o izdaji odločbe o prenehanju veljavnosti dovoljenja.

(3) Banka Slovenije izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino tudi, če kreditni posrednik v zadnjih šestih mesecih ni posredoval potrošniških kreditov za nepremičnino ali ni izvajal svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti.

(4) Banka Slovenije izbriše kreditnega posrednika iz registra kreditnih posrednikov z dnem, ko je odločba o prenehanju veljavnosti dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti dokončna.

118. člen
(odvzem dovoljenja kreditnemu posredniku)

Banka Slovenije kreditnemu posredniku odvzame dovoljenje, če:

– je kreditni posrednik pridobil dovoljenje na podlagi lažnih ali zavajajočih izjav ali na drug zakonsko prepovedani način ali

– kreditni posrednik ne izpolnjuje več pogojev iz 2. točke ter 5. do 8. točke drugega odstavka 114. člena tega zakona.

4. pododdelek
ČEZMEJNO POSREDOVANJE POTROŠNIŠKIH KREDITOV ZA NEPREMIČNINO

119. člen
(kreditni posrednik v državi članici gostiteljici)

(1) Kreditni posrednik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki pridobi dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino v skladu s tem zakonom in namerava prvič neposredno ali prek podružnice posredovati potrošniške kredite za nepremičnino ali izvajati svetovalne storitve v zvezi s temi krediti v državi članici gostiteljici, o tej nameri obvesti Banko Slovenije.

(2) V obvestilu iz prejšnjega odstavka kreditni posrednik priloži naslednje informacije:

– ali namerava v državi članici gostiteljici neposredno ali prek podružnice posredovati potrošniške kredite za nepremičnino;

– navedbo države članice gostiteljice, v kateri namerava neposredno ali prek podružnice posredovati potrošniške kredite za nepremičnino;

– poslovni naslov v državi članici gostiteljici, na katerem bo poslovala podružnica, če namerava v državi članici gostiteljici ustanoviti podružnico;

– dejavnosti iz 18. točke 3. člena tega zakona, ki jih namerava kreditni posrednik opravljati v državi članici gostiteljici, oziroma, ali namerava izvajati svetovalne storitve v zvezi s temi krediti;

– firmo ali ime, sedež in poslovni naslov dajalca kredita ali več dajalcev kredita, za katere bo posredoval v državi članici gostiteljici.

(3) Banka Slovenije v enem mesecu po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena to obvestilo posreduje pristojnemu organu države članice gostiteljice in o tem obvesti kreditnega posrednika.

(4) Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije pristojnemu organu države članice gostiteljice predloži naslednje informacije:

– ali je kreditni posrednik povezan z dajalcem kredita ali z več dajalci kredita ali ni povezan z nobenim določenim dajalcem kredita ter firmo ali ime, sedež in poslovni naslov dajalcev kreditov, s katerimi je povezan, in

– če je povezan, da dajalec kredita ali več dajalcev kredita v celoti in brezpogojno prevzema odgovornost za dejavnosti kreditnega posrednika.

(5) Banka Slovenije zavrne posredovanje obvestila iz tretjega odstavka tega člena pristojnemu organu države članice gostiteljice, če:

– kreditni posrednik ne predloži vseh informacij iz drugega odstavka tega člena;

– kreditnemu posredniku ni bilo izdano dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom ali

– je bilo kreditnemu posredniku odvzeto dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji ali je v postopku odvzema dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti.

(6) Kreditni posrednik s sedežem v Republiki Sloveniji lahko začne neposredno ali prek podružnice posredovati potrošniške kredite za nepremičnino ali izvajati svetovalne storitve v zvezi s temi krediti v državi članici gostiteljici en mesec po prejemu obvestila Banke Slovenije iz tretjega odstavka tega člena.

(7) Če kreditni posrednik v dveh mesecih od posredovanja obvestila Banki Slovenije iz prvega odstavka tega člena ne prejme obvestila iz tretjega odstavka tega člena ali odločbe o zavrnitvi posredovanja obvestila, se šteje, da je posredovanje obvestila pristojnemu organu države članice gostiteljice zavrnjeno.

(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena kreditni posrednik finančne institucije iz tretje alineje prvega odstavka 102. člena tega zakona ne more na podlagi dovoljenja iz 114. člena tega zakona posredovati potrošniških kreditov za nepremičnine ali izvajati svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v državi članici gostiteljici, v kateri tem finančnim institucijam ni dovoljeno opravljati storitev potrošniškega kreditiranja za nepremičnine.

120. člen
(kreditni posrednik iz druge države članice v Republiki Sloveniji)

(1) Kreditni posrednik s sedežem v drugi državi članici lahko v Republiki Sloveniji prek podružnice ali neposredno posreduje potrošniške kredite za nepremičnino ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti, če je pridobil dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v matični državi članici in če Banka Slovenije predhodno prejme obvestilo od pristojnega organa matične države članice o nameri prvega posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino na območju Republike Slovenije z informacijami iz četrtega odstavka 119. člena tega zakona.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko kreditni posrednik iz druge države članice v Republiki Sloveniji neposredno ali preko podružnice posreduje potrošniške kredite za nepremičnino le v okviru tistih dejavnosti iz 18. točke 3. člena tega zakona ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti, za katere je pridobil dovoljenje v matični državi članici, in le za dajalca kredita iz prve, druge ali tretje alineje prvega odstavka 102. člena tega zakona.

(3) Kreditni posrednik iz druge države članice lahko začne neposredno ali prek podružnice posredovati potrošniške kredite za nepremičnino ali izvajati svetovalne storitve v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji en mesec po prejemu obvestila pristojnega organa matične države članice o posredovanem obvestilu Banki Slovenije o nameri prvega neposrednega posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ali prvi ustanovitvi podružnice v Republiki Sloveniji.

(4) Banka Slovenije vpiše v register kreditnih posrednikov informacije iz četrtega odstavka 119. člena tega zakona, ki jih je prejela v obvestilu pristojnega organa matične države članice o nameri prvega posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino na območju Republike Slovenije.

(5) Banka Slovenije podružnico kreditnega posrednika iz druge države članice v dveh mesecih po prejemu obvestila pristojnega organa matične države članice iz prvega odstavka tega člena obvesti o pogojih za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji ter začne izvajati nadzor v skladu s 133. členom tega zakona.

121. člen
(enotna kontaktna točka)

(1) Banka Slovenije opravlja naloge Enotne kontaktne točke Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: enotna kontaktna točka) za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic za izvajanje nalog v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino.

(2) Enotna kontaktna točka na zahtevo pomaga pristojnim organom drugih držav članic, zlasti z izmenjavo informacij in sodelovanjem pri vseh pregledih poslovanja ter nadzorih dajalcev kredita in kreditnih posrednikov, ki poslujejo v drugih državah članicah. Izmenjava informacij poteka z namenom izvajanja nalog po tem zakonu v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino. Pri izmenjavi informacij s pristojnimi organi drugih držav članic lahko enotna kontaktna točka navede, da informacije ne smejo biti razkrite brez njenega soglasja oziroma da se lahko informacije izmenjajo samo za namene, za katere je dala soglasje.

(3) Enotna kontaktna točka lahko prejete informacije posreduje drugemu pristojnemu organu, ne sme pa jih posredovati drugim fizičnim ali pravnim osebam brez izrecnega soglasja pristojnega organa, ki ji je posredoval te informacije, pri čemer lahko informacije posreduje le za namene, za katere ji je pristojni organ dal soglasje.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko enotna kontaktna točka v utemeljenih okoliščinah posreduje informacije drugi fizični ali pravni osebi brez izrecnega soglasja pristojnega organa druge države članice, o čemer mora takoj obvestiti pristojni organ druge države članice, ki ji je posredoval informacije.

(5) Enotna kontaktna točka ali drugi pristojni organ države članice lahko zavrne zahtevo po sodelovanju pri pregledu poslovanja, nadzoru ali pri izmenjavi informacij iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, če:

– takšen pregled poslovanja, nadzor ali izmenjava informacij ogrozi samostojnost, varnost ali javni red Republike Slovenije;

– je v Republiki Sloveniji že začet sodni postopek v zvezi z istimi kršitvami in istimi dajalci kredita ali kreditnimi posredniki;

– je bila v Republiki Sloveniji že izdana pravnomočna obsodba v zvezi z istimi kršitvami in istimi dajalci kredita ali kreditnimi posredniki ter obsodba še ni bila izbrisana.

(6) Enotna kontaktna točka obvesti pristojni organ države članice, ki je vložil zahtevo po sodelovanju, o zavrnitvi iz prejšnjega odstavka z obrazložitvijo.

(7) Kadar pristojni organ druge države članice zavrne zahtevo za sodelovanje ali izmenjavo informacij ali v razumnem roku ne posreduje odgovora v zvezi z zahtevo, lahko enotna kontaktna točka zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu in ga zaprosi za pomoč v skladu z 19. členom Uredbe EU št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 31 z dne 15. 12. 2010, str. 12), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2025/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. oktobra 2025 o spremembi uredb (EU) št. 1092/2010, (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 806/2014, (EU) 2021/523 in (EU) 2024/1620 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področju finančnih storitev in podpore za naložbe (UL L št. 2025/2088 z dne 21. 10. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1093/2010/EU).

VII. POGLAVJE
POSTOPEK ODLOČANJA BANKE SLOVENIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH IN POSTOPEK SODNEGA VARSTVA

122. člen
(smiselna uporaba določb zakona, ki ureja bančništvo)

Za postopke odločanja v posamičnih zadevah in postopke sodnega varstva Banke Slovenije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo.

123. člen
(taksa za odločanje)

Za vpis kreditnega posrednika v register, ki ga vodi Banka Slovenije na podlagi tega zakona, in izdajo dovoljenj, ki jih izda Banka Slovenije na podlagi tega zakona, plačajo kreditni posredniki iz 76. člena tega zakona, dajalci kredita iz tretje alineje prvega odstavka 102. člena tega zakona in kreditni posredniki iz prvega odstavka 114. člena tega zakona takso, določeno s tarifo Banke Slovenije, ki jo Banka Slovenije določi s sklepom.

VIII. POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE V ZVEZI Z NADZOROM IN UKREPI NADZORA

124. člen
(nadzorni organi)

(1) Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona opravljajo Banka Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Informacijski pooblaščenec in Agencija za zavarovalni nadzor.

(2) Banka Slovenije je pristojna za izvajanje nadzora nad:

1. dajalcem kredita, ki je:

– dajalec kredita iz 1. do 3. točke drugega odstavka 67. člena tega zakona,

– dajalec kredita iz prvega odstavka 102. člena tega zakona;

2. kreditnim posrednikom, ki:

– je kreditni posrednik, ki ima soglasje dajalca kredita iz prejšnje točke ali ima sklenjeno pogodbo o posredovanju potrošniških kreditov z dajalcem kredita iz prejšnje točke,

– je neodvisni kreditni posrednik,

– je nepovezani kreditni posrednik,

– ima sedež v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici in neposredno ali prek podružnice posluje v Republiki Sloveniji z dovoljenjem pristojnega organa matične države članice v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino.

(3) Banka Slovenije pri dajalcih kredita iz tretje alineje prvega odstavka 102. člena tega zakona izvaja nadzor le nad poslovanjem v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino. Banka Slovenije pri kreditnih posrednikih iz tretje in četrte alineje 2. točke prejšnjega odstavka izvaja nadzor le nad poslovanjem v zvezi s kreditno pogodbo dajalca kredita iz 1. točke prejšnjega odstavka.

(4) Tržni inšpektorat Republike Slovenije je pristojen za izvajanje nadzora nad:

1. dajalcem kredita, ki:

– je dajalec kredita iz 4. točke drugega odstavka 67. člena tega zakona,

– je dajalec kredita iz tretjega in četrtega odstavka 67. člena tega zakona,

– posluje na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo na podlagi 68. člena tega zakona;

2. kreditnim posrednikom, ki je:

– kreditni posrednik, ki ima soglasje dajalca kredita iz prejšnje točke ali ima sklenjeno pogodbo o posredovanju potrošniških kreditov z dajalcem kredita iz prejšnje točke,

– je neodvisni kreditni posrednik.

(5) Tržni inšpektorat Republike Slovenije pri kreditnih posrednikih iz 2. točke prejšnjega odstavka izvaja nadzor le nad poslovanjem v zvezi s kreditno pogodbo dajalca kredita iz 1. točke prejšnjega odstavka.

(6) Informacijski pooblaščenec je pristojen za izvajanje nadzora nad dajalci kredita in kreditnimi posredniki iz drugega in četrtega odstavka tega člena glede izpolnjevanja obveznosti na področju varstva osebnih podatkov.

(7) Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna za izvajanje nadzora na podlagi 33. člena tega zakona nad zavarovalnico in ga opravlja v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.

125. člen
(letno nadomestilo za nadzor Banki Slovenije)

(1) Dajalec kredita iz tretje alineje prvega odstavka 102. člena tega zakona, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, in kreditni posrednik, ki je pridobil dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ali je bil vpisan v register kreditnih posrednikov pri Banki Slovenije (v nadaljnjem besedilu: subjekt nadzora), plačujeta Banki Slovenije nadomestilo za nadzor, ki ga opravlja Banka Slovenije na podlagi tega zakona.

(2) Banka Slovenije določi nadomestilo iz prejšnjega odstavka enkrat letno tako, da nadomestilo, ki ga je dolžan plačati subjekt nadzora za posamezno leto, ne preseže dejanskih stroškov nadzora Banke Slovenije v tem letu, zmanjšanih za prihodke iz taks, ki se zaračunajo v zvezi s postopki za izdajo dovoljenj, vpisi v register in postopki nadzora Banke Slovenije na podlagi tega zakona.

(3) Banka Slovenije izda račun za plačilo letnega nadomestila iz prejšnjega odstavka do 31. marca naslednjega leta za preteklo leto ob upoštevanju dejanskih stroškov nadzora v preteklem letu.

(4) Če subjekt nadzora ne plača nadomestila za nadzor iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh po prejemu računa, Banka Slovenije subjektu nadzora naloži plačilo z odločbo, ki je izvršilni naslov.

(5) Banka Slovenije s sklepom določi podrobnejša pravila za določanje nadomestila iz prvega odstavka tega člena.

(6) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za kreditnega posrednika iz druge države članice, ki prek podružnice posreduje potrošniške kredite za nepremičnino v Republiki Sloveniji in dajalca kredita iz tretje alineje prvega odstavka 102. člena tega zakona, ki preko podružnice opravlja storitev finančnega zakupa nepremičnin v Republiki Sloveniji.

126. člen
(obveznost varovanja zaupnih informacij)

(1) Zaupne informacije po tem zakonu so vse informacije o posameznem dajalcu kredita ali kreditnem posredniku, ki jih pri opravljanju nadzora nad dajalcem kredita ali kreditnim posrednikom pridobijo Banka Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor ali Informacijski pooblaščenec od dajalca kredita ali kreditnega posrednika ali drugih oseb oziroma jih Banka Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor ali Informacijski pooblaščenec izdelajo za namene izvajanja nadzora nad posameznim dajalcem kredita ali kreditnim posrednikom.

(2) Člani sveta in zaposleni pri Banki Slovenije, Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije, Agenciji za zavarovalni nadzor in Informacijskem pooblaščencu, revizorji in druge osebe, ki delajo ali so delali zanje po pooblastilu, varujejo vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju svojih nalog v skladu s tem zakonom, kot zaupne in jih ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, če ta zakon ne določa drugače.

(3) Zaupne informacije, ki jih osebe iz prejšnjega odstavka pridobijo pri opravljanju svojih nalog v skladu s tem zakonom, se smejo posredovati drugi osebi ali državnemu organu le v obliki povzetka ali v združeni obliki, iz katere ni mogoče prepoznati posameznega dajalca kredita ali kreditnega posrednika, na katerega se zaupne informacije nanašajo, če ta zakon ne določa drugače.

(4) Prepoved razkritja informacij iz drugega odstavka tega člena ne velja:

– za zaupne informacije, ki so potrebne za izvedbo kazenskega ali predkazenskega postopka;

– v primeru stečaja ali prisilne likvidacije dajalca kredita ali kreditnega posrednika glede zaupnih informacij, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do dajalca kredita ali kreditnega posrednika in za izvedbo drugih dejanj v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ter s tema postopkoma povezanih pravdnih postopkih, razen glede informacij, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile udeležene pri poskusih reorganizacije dajalca kredita ali kreditnega posrednika;

– za informacije o dovoljenjih za opravljanje bančnih, finančnih in dodatnih finančnih storitev, o dovoljenjih za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic, o dovoljenjih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, o dovoljenjih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja v obliki finančnega zakupa nepremičnin in o dovoljenjih za posredovanje potrošniških kreditov;

– v drugih primerih, ko ta ali drug zakon določa, da Banka Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije ali oseba iz drugega odstavka tega člena zaupne informacije lahko razkrije javnosti ali določenim prejemnikom.

(5) Banka Slovenije sme zaupne informacije, ki jih je pridobila od pristojnega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice kreditnega posrednika, razkriti drugim osebam ali državnim organom le s soglasjem pristojnega organa te države članice, če ta zakon ne določa drugače.

(6) Obveznost varovanja zaupnih informacij iz tega člena velja tudi za informacije, ki jih osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo v okviru izmenjave informacij z Evropskim bančnim organom, nadzornimi organi Republike Slovenije ali pristojnimi organi drugih držav članic.

(7) Nadzorni organi iz prvega odstavka 124. člena tega zakona obdelujejo osebne podatke, ki jih pridobijo v okviru izvajanja nalog in pooblastil, določenih s tem zakonom, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

IX. POGLAVJE
SODELOVANJE MED NADZORNIMI ORGANI

127. člen
(sodelovanje med nadzornimi organi v Republiki Sloveniji)

Banka Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in Informacijski pooblaščenec sodelujejo med seboj pri izvajanju svojih nalog in pooblastil pri izvajanju nadzora nad izvajanjem tega zakona. Nadzorni organi si, ob upoštevanju dolžnosti varovanja zaupnih informacij, zlasti izmenjujejo vse informacije, s katerimi bi se lahko olajšal nadzor nad dajalci kredita in kreditnimi posredniki ter sodelujejo pri vseh nadzornih aktivnostih v skladu s tem zakonom.

128. člen
(sodelovanje s pristojnimi organi držav članic)

Banka Slovenije sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic pri izvajanju nadzora nad dajalci kredita in kreditnimi posredniki, ki imajo sedež v drugi državi članici in neposredno ali prek podružnice opravljajo storitve v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino na ozemlju Republike Slovenije, ter nad dajalci kredita in kreditnimi posredniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in opravljajo storitve v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino v drugi državi članici, zlasti z izmenjavo informacij in sodelovanjem pri vseh nadzornih aktivnostih v skladu s tem zakonom.

129. člen
(smernice Evropskega bančnega organa)

Banka Slovenije s sklepom odloči o uporabi smernic ali priporočil Evropskega bančnega organa, ki zadevajo dajalce kredita ali kreditne posrednike iz drugega in tretjega odstavka 124. člena tega zakona.

X. POGLAVJE
NADZOR BANKE SLOVENIJE IN TRŽNEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE

1. oddelek
NADZOR IN UKREPI NADZORA BANKE SLOVENIJE

1. pododdelek
NADZOR BANKE SLOVENIJE NAD DAJALCEM KREDITA IN KREDITNIM POSREDNIKOM

130. člen
(ukrepi nadzora in pregled poslovanja)

(1) Banka Slovenije pri pregledu poslovanja nad dajalci kredita in kreditnimi posredniki iz drugega odstavka 124. člena tega zakona smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja bančništvo.

(2) Inšpektor ali inšpektorica Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inšpektor Banke Slovenije) lahko pri izvajanju nadzora od dajalca kredita ali kreditnega posrednika zahteva vpogled v sklenjene kreditne pogodbe iz V. in VI. poglavja tega zakona. Če sklenjenih kreditnih pogodb ni v poslovnih prostorih dajalca kredita, jih dajalec kredita inšpektorju predloži najpozneje naslednji delovni dan po podani zahtevi.

(3) Pri odstopu terjatev iz kreditnih pogodb iz prejšnjega odstavka dajalec kredita inšpektorju Banke Slovenije na zahtevo predloži kopije sklenjenih kreditnih pogodb, katerih terjatve so bile odstopljene prevzemniku.

(4) Dajalec kredita inšpektorju Banke Slovenije na zahtevo predloži dokazila, da je ocenil kreditno sposobnost potrošnika. Dokazila dajalec kredita predloži inšpektorju najpozneje naslednji delovni dan po podani zahtevi.

(5) Dajalec kredita in kreditni posrednik inšpektorju Banke Slovenije na zahtevo predložita dokazila, da izpolnjujeta zahteve iz 66. člena, 105. člena ter tretjega odstavka 113. člena tega zakona glede ustreznega znanja in usposobljenosti osebja in poslovodstva. Dajalec kredita in kreditni posrednik inšpektorju Banke Slovenije predložita dokazila najpozneje naslednji delovni dan po podani zahtevi.

(6) Banka Slovenije pri nadzoru nad dajalcem kredita ali kreditnim posrednikom z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb ali posredovanje potrošniških kreditov po tem zakonu, če ugotovi, da dajalec kredita v nasprotju s tem zakonom ponuja ali odobrava kredite brez dovoljenja iz 106. člena tega zakona ali da kreditni posrednik posreduje potrošniške kredite brez vpisa v register kreditnih posrednikov iz prve točke prvega odstavka 75. člena tega zakona ali brez dovoljenja iz 114. člena tega zakona, če to določa ta zakon.

(7) Banka Slovenije pri nadzoru nad dajalcem kredita z odredbo pisno obvesti dajalca kredita o ugotovitvah in odredi, da preneha z ravnanji in odpravi kršitve, če ugotovi, da:

1. dajalec kredita potrošniku ne zagotovi vsebine oglasnih sporočil v skladu s 14. ali 15. členom ali prvim in drugim odstavkom 82. člena tega zakona;

2. dajalec kredita v zvezi s kreditnimi pogodbami oglašuje v nasprotju s prepovedjo iz 16. člena ali tretjega odstavka 82. člena tega zakona;

3. dajalec kredita ne zagotovi oglasnega sporočila z jasnim in razvidnim opozorilom za potrošnike v skladu s 15. členom ali tretjim odstavkom 82. člena tega zakona;

4. dajalec kredita potrošniku brezplačno ne zagotavlja ali ne zagotavlja na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov po izbiri potrošnika splošnih informacij o kreditni pogodbi v skladu s 17. ali 83. členom tega zakona;

5. dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe ne zagotovi ali ne zagotovi brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov predhodnih informacij v skladu z 18., 19., 20., 84. ali 85. členom tega zakona;

6. dajalec kredita poroku ne zagotovi informacij v skladu z 21. členom ali 1. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

7. dajalec kredita potrošnika ne obvesti o prilagojeni ponudbi na podlagi avtomatizirane obdelave osebnih podatkov ali o virih podatkov, uporabljenih za to prilagojeno ponudbo, v skladu z 22. členom in 2. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

8. dajalec kredita potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ne zagotovi ali ne zagotovi brezplačno ustreznih pojasnil v skladu s 23. ali 86. členom tega zakona;

9. dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe podrobno ne določi postopka za oceno kreditne sposobnosti, podatkov, informacij in neodvisno preverljivih dokazil, ki jih potrebuje za izvedbo ocene kreditne sposobnosti potrošnika, v skladu s prvim odstavkom 26. člena ali 87. členom tega zakona;

10. dajalec kredita potrošnika ne opozori na možne posledice namernega prikritja ali posredovanja nepopolnih ali prirejenih podatkov v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ali drugim odstavkom 87. člena tega zakona;

11. dajalec kredita ne hrani dokumentacije o postopku, pridobljenih podatkih, informacijah in dokazilih, na katerih temelji ocena kreditne sposobnosti potrošnika, v skladu s šestim odstavkom 26. člena tega zakona ali drugim odstavkom 87. člena tega zakona;

12. dajalec kredita v primeru avtomatizirane obdelave podatkov ne seznani ali ne seznani brezplačno potrošnika z njegovimi pravicami v skladu z 28. členom ali drugim odstavkom 87. člena tega zakona;

13. dajalec kredita na potrošnikovo zahtevo ne zagotovi pravice do posredovanja človeka v zvezi z oceno kreditne sposobnosti (28. člen ali drugi odstavek 87. člena tega zakona);

14. dajalec kredita ne obvesti ali ne obvesti potrošnika brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov o zavrnitvi kreditne pogodbe, o zbirki podatkov, v kateri je bila izvedena poizvedba, o rezultatu te poizvedbe v zbirki osebnih podatkov z obrazložitvijo ter o kategorijah podatkov, ki so bile upoštevane, v skladu z 29. členom ali drugim odstavkom 87. člena tega zakona;

15. dajalec kredita za pridobitev potrošnikovega soglasja za sklenitev kreditne pogodbe ali pogodbe o pomožni storitvi uporablja privzete možnosti v nasprotju s 34. členom ali 4. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

16. dajalec kredita odobrava kredite potrošnikom brez njihove predhodne zahteve ali izrecnih soglasij v nasprotju s 35. členom ali 5. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

17. dajalec kredita izvaja svetovalne storitve v nasprotju s 36. ali 91. členom tega zakona;

18. kreditna pogodba ne vsebuje predpisanih informacij iz drugega odstavka 41. člena, tretjega odstavka 94. člena ali sedmega odstavka 97. člena tega zakona;

19. dajalec kredita potrošnika ne obvesti ali ne obvesti brezplačno ali ne obvesti pravočasno, pred začetkom veljavnosti spremembe, ali ne obvesti pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi, o spremembi kreditne obrestne mere v skladu s 43. členom ali 95. členom tega zakona;

20. dajalec kredita ne sporoči ali ne sporoči brezplačno ali ne sporoči pravočasno, pred začetkom veljavnosti spremembe, ali ne sporoči pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi, informacij o spremembi kreditne pogodbe v skladu s 44. ali 96. členom tega zakona;

21. dajalec kredita med trajanjem kreditne pogodbe z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika ne obvesti ali ne obvesti brezplačno ali ne obvesti pravočasno, pred začetkom veljavnosti spremembe, ali ne zagotovi na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi, predpisanih informacij v skladu s prvim odstavkom 45. člena tega zakona;

22. dajalec kredita med trajanjem kreditne pogodbe z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika ne obvesti ali ne obvesti brezplačno ali ne obvesti redno, pred začetkom veljavnosti spremembe, o spremembi kreditne obrestne mere ali o drugih plačljivih stroških v skladu z drugim odstavkom 45. člena tega zakona;

23. dajalec kredita ne obvesti potrošnika na dogovorjeni način o zmanjšanju ali preklicu dovoljene prekoračitve stanja na plačilnem računu v skladu s četrtim odstavkom 45. člena tega zakona;

24. dajalec kredita potrošniku ne ponudi možnosti vračila črpanega zneska v skladu s petim odstavkom 45. člena tega zakona;

25. dajalec kredita pri pogodbi o plačilnem računu z možnostjo molče dovoljene prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošniku ne zagotovi ali ne zagotovi brezplačno ali ne zagotovi redno ali ne zagotovi na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki ga izbere potrošnik in je opredeljen v pogodbi o plačilnem računu, predpisanih informacij v skladu s prvim in drugim odstavkom 46. člena tega zakona;

26. dajalec kredita ne obvesti potrošnika o zmanjšanju ali preklicu možnosti prekoračitve stanja na plačilnem računu v skladu s šestim odstavkom 46. člena tega zakona;

27. dajalec kredita potrošniku ne ponudi možnosti vračila črpanega zneska v skladu s sedmim odstavkom 46. člena tega zakona;

28. dajalec kredita ob odstopu od kreditne pogodbe potrošniku ne vrne vseh plačanih zneskov najpozneje v osmih dneh od prejema izjave potrošnika v skladu s tretjim odstavkom 47. člena ali 6. točko prvega odstavka in drugega odstavka 81. člena tega zakona;

29. dajalec kredita ob odstopu od kreditne pogodbe potrošniku določi obveznost plačila v nasprotju s četrtim odstavkom 51. člena ali prvega odstavka 98. člena tega zakona;

30. dajalec kredita potrošniku ne omogoči predčasnega odplačila v skladu s prvim odstavkom 53. člena ali 7. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

31. dajalec kredita takoj, najpozneje pa v treh delovnih dneh po prejemu predloga potrošnika za predčasno odplačilo ali v sedmih dneh po obvestilu potrošnika o izvršenem delnem ali celotnem predčasnem odplačilu kredita ne sporoči ali ne sporoči brezplačno ali ne sporoči na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, določenem v kreditni pogodbi, informacij iz drugega in tretjega odstavka 53. člena ali 7. točke prvega odstavka 81. člena tega zakona;

32. dajalec kredita pri zmanjšanju skupnih stroškov kredita za potrošnika ne upošteva stroškov v skladu s četrtim odstavkom 53. člena ali 7. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

33. dajalec kredita ob predčasnem odplačilu kredita potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju s 54. členom ali 8. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

34. dajalec kredita kot prevzemnik ne izpolni vseh obveznosti do potrošnika v skladu s šestim odstavkom 55. člena ali 9. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

35. dajalec kredita o odstopu terjatve ne obvesti potrošnika v skladu z osmim odstavkom 55. člena ali 9. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

36. dajalec kredita pri odstopu terjatve ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe ne hrani kopije sklenjene kreditne pogodbe v skladu z devetim odstavkom 55. člena ali 9. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

37. dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju s 57., 58., 100. in 101. členom tega zakona;

38. dajalec kredita zaračuna zamudno obrestno mero, ki presega višino zamudne obrestne mere, določeno v zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti (prvi odstavek 60. člena ali 99. člen tega zakona);

39. dajalec kredita zaračuna stroške zaradi zamude s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe, ki so višji od dejanskih stroškov, ki jih ima dajalec kredita zaradi zamude potrošnika s plačili zapadlih obveznosti, ali so višji od višine zamudnih obresti, določenih v drugem odstavku 60. člena ali v 99. členu tega zakona;

40. dajalec kredita ne izvaja politike prejemkov v skladu s 65. ali 104. členom tega zakona;

41. dajalec kredita ne izpolnjuje ravni znanja in usposobljenosti osebja in poslovodstva v skladu s 66. ali 105. členom tega zakona;

42. dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino, katere terjatev se zavaruje z zastavno pravico na nepremičnini, te ne oceni v skladu z 88. členom tega zakona;

43. dajalec kredita redno ne obvešča potrošnika o zvišanju preostalega zneska kredita, ki ga mora plačati potrošnik zaradi spremembe menjalnega tečaja, ki za več kot 10 % odstopa od vrednosti, v skladu s petim ali šestim odstavkom 97. člena tega zakona;

44. dajalec kredita ne zagotovi postopka izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s 140. členom tega zakona.

(8) Banka Slovenije pri nadzoru nad dajalcem kredita z odredbo pisno obvesti dajalca kredita o ugotovitvah in odredi, da preneha z ravnanji in odpravi kršitve, ter mu prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu do odprave kršitev, če:

1. kreditna pogodba vsebuje pogodbeno določilo, ki je v škodo potrošnika in v nasprotju s 7. členom tega zakona;

2. dajalec kredita ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika zahteva izdajo ali sprejetje bianko menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta, ki ima po svoji naravi podobne učinke, v nasprotju z 8. členom tega zakona;

3. se dajalec kredita izogiba določbam tega zakona z vključevanjem pogodb v pogodbe, katerih značilnosti ali namen bi omogočil izogibanje uporabi tega zakona, ali se izogiba določbam tega zakona s sklenitvijo več pogodb, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto (prvi in drugi odstavek 9. člena tega zakona);

4. dajalec kredita ne oceni potrošnikove kreditne sposobnosti v skladu s 24., 26., 27. ali 87. členom tega zakona;

5. dajalec kredita sklene kreditno pogodbo v nasprotju s tretjim odstavkom 24. člena ali drugim odstavkom 87. člena tega zakona;

6. dajalec kredita odstopi od kreditne pogodbe ali jo spremeni v škodo potrošnika v nasprotju s 25. členom ali drugim odstavkom 87. člena tega zakona;

7. dajalec kredita pogojuje sklenitev kreditne pogodbe za nepremičnino skupaj z drugimi pomožnimi storitvami v nasprotju z 31. ali 89. členom tega zakona;

8. kreditna pogodba ni sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov v skladu s prvim odstavkom 41. člena ali tretjim odstavkom 94. člena tega zakona;

9. dajalec kredita zahteva plačilo preostalih plačil kredita pred njihovo zapadlostjo ali z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe v nasprotju s prvim odstavkom 51. člena ali 98. členom tega zakona;

10. dajalec kredita odpove kreditno pogodbo v nasprotju z 52. členom ali 6. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

11. dajalec kredita odstopi terjatev prevzemniku, ki ni dajalec kredita ali ne izpolnjuje vseh pogojev po tem zakonu za dajalca kredita v skladu s tretjim odstavkom 55. člena ali 9. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

12. dajalec kredita prevzame terjatev od dajalca kredita čeprav ne izpolnjuje pogojev za dajalca kredita po tem zakonu v skladu s tretjim odstavkom 55. člena ali 9. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

13. dajalec kredita zaračuna dogovorjeno kreditno obrestno mero, ki presega najvišjo dovoljeno kreditno obrestno mero, v nasprotju s 56. členom ali 10. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

14. dajalec kredita zaračuna skupne stroške kredita za potrošnika, ki presegajo znesek črpanega kredita (tretji odstavek 56. člena tega zakona in 10. točka prvega odstavka 81. člena tega zakona);

15. s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kakor to določa 59. člen ali 11. točka 81. člena tega zakona;

16. kreditna pogodba za nepremičnino ni sklenjena v obliki notarskega zapisa v skladu s 94. členom tega zakona;

17. dajalec kredita potrošniku ne zagotovi pretvorbe kredita iz tuje valute v domačo v skladu s 97. členom tega zakona;

18. dajalec kredita pred postopkom izvršbe ne izvede ukrepov restrukturiranja v skladu z 61. ali 99. členom tega zakona;

19. dajalec kredita pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja za nepremičnine v skladu s 103., 104. in 105. členom tega zakona;

20. dajalec kredita inšpektorju Banke Slovenije ne predloži sklenjenih kreditnih pogodb v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(9) Če Banka Slovenije več kot enkrat med veljavnostjo dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pri istem dajalcu kredita ugotovi nepravilnost iz sedmega odstavka tega člena, dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu do odprave kršitve.

(10) Če Banka Slovenije več kot trikrat med veljavnostjo dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pri istem dajalcu kredita ugotovi nepravilnost iz sedmega odstavka tega člena ali več kot enkrat med veljavnostjo dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pri istem dajalcu kredita ugotovi pomanjkljivost iz osmega odstavka tega člena in hkrati niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo te pomanjkljivosti v ustreznem roku verjetno odpravljene, lahko, upoštevaje načelo sorazmernosti, dajalcu kredita z odločbo odvzame dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti po tem zakonu.

(11) Banka Slovenije pri nadzoru nad kreditnim posrednikom z odredbo pisno obvesti kreditnega posrednika o ugotovitvah in odredi, da preneha z ravnanji in odpravi kršitve, ter mu prepove opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov po tem zakonu do odprave kršitev, če:

1. kreditni posrednik ne zagotovi vsebine oglasnih sporočil v skladu s 14. in 15. členom ali 82. členom tega zakona;

2. kreditni posrednik v zvezi s kreditnimi pogodbami oglašuje v nasprotju s prepovedjo iz 16. člena ali 82. člena tega zakona;

3. kreditni posrednik potrošniku ne zagotovi ali ne zagotovi brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov po izbiri potrošnika splošnih informacij o kreditni pogodbi v skladu s 17. ali 83. členom tega zakona;

4. kreditni posrednik potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ne zagotovi ali ne zagotovi brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov predhodnih informacij v skladu z 18., 19., 20., 84. ali 85. členom tega zakona;

5. kreditni posrednik poroku ne zagotovi informacij v skladu z 21. členom ali 1. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

6. kreditni posrednik potrošnika ne obvesti o prilagojeni ponudbi na podlagi avtomatizirane obdelave osebnih podatkov ali o virih podatkov, uporabljenih za to prilagojeno ponudbo, v skladu z 22. členom ali 2. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

7. kreditni posrednik potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ne zagotovi ali ne zagotovi brezplačno ustreznih pojasnil v skladu s 23. ali 86. členom tega zakona;

8. kreditni posrednik potrošnika ne opozori na možne posledice namernega prikritja ali posredovanja nepopolnih ali prirejenih podatkov v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ali drugim odstavkom 87. člena tega zakona;

9. kreditni posrednik pri izvedbi ocene kreditne sposobnosti potrošnika obdeluje posebne vrste podatkov o potrošniku v nasprotju s petim odstavkom 27. člena tega zakona;

10. kreditni posrednik za pridobitev potrošnikovega soglasja za sklenitev kreditne pogodbe ali pogodbe o pomožni storitvi uporablja privzete možnosti v nasprotju s 34. členom ali 4. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

11. kreditni posrednik izvaja svetovalne storitve v nasprotju s 36., 37., 38. in 39. ali 91., 92. in 93. členom tega zakona;

12. kreditni posrednik ne izvaja politike prejemkov v skladu s 65. členom ali četrtim odstavkom 113. člena tega zakona;

13. kreditni posrednik pri opravljanju storitev posredovanja potrošniških kreditov ne izpolnjuje ravni znanja in usposobljenosti osebja in poslovodstva v skladu s 66. členom ali tretjim odstavkom 113. člena tega zakona;

14. kreditni posrednik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov iz 2. do 5. točke prvega odstavka 75. člena ali drugega odstavka 114. člena tega zakona;

15. kreditni posrednik pred začetkom opravljanja storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino potrošniku brezplačno ne zagotovi informacij v skladu s 112. členom tega zakona;

16. kreditni posrednik posreduje potrošniške kredite za nepremičnino v državi članici gostiteljici neposredno ali prek podružnice, ne da bi predhodno obvestil Banko Slovenije o nameri prvega posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino v državi članici gostiteljici v skladu s 119. členom tega zakona;

17.kreditni posrednik ne zagotovi postopka izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s 140. členom tega zakona.

(12) Če Banka Slovenije več kot enkrat pri istem kreditnem posredniku ugotovi nepravilnost iz prejšnjega odstavka in hkrati niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bo ta nepravilnost v ustreznem roku verjetno odpravljena, lahko, upoštevaje načelo sorazmernosti, kreditnemu posredniku z odločbo odvzame dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ali z odločbo izbriše kreditnega posrednika iz registra kreditnih posrednikov po tem zakonu.

2. pododdelek
NADZOR BANKE SLOVENIJE NAD KREDITNIM POSREDNIKOM PRI ČEZMEJNEM POSREDOVANJU POTROŠNIŠKIH KREDITOV ZA NEPREMIČNINO

131. člen
(nadzor Banke Slovenije nad kreditnim posrednikom v državi članici gostiteljici)

(1) Banka Slovenije lahko opravi pregled poslovanja podružnice kreditnega posrednika, ki posreduje potrošniške kredite za nepremičnino ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti v državi članici gostiteljici, po predhodni seznanitvi pristojnega organa države članice gostiteljice.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Banka Slovenije zaprosi pristojni organ države članice gostiteljice, v kateri je podružnica kreditnega posrednika, ali pooblasti revizorja ali drugo strokovno osebo, da opravi pregled poslovanja podružnice kreditnega posrednika v tej državi članici. Pooblaščene osebe Banke Slovenije se lahko udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni organ države članice gostiteljice.

(3) Kadar Banka Slovenije od pristojnega organa države članice gostiteljice, v kateri kreditni posrednik prek podružnice ali neposredno posreduje potrošniške kredite za nepremičnino, prejme obvestilo, da kreditni posrednik krši ali da obstaja pomembno tveganje, da bo kršil predpise države članice gostiteljice, ki prenašajo Direktivo 2014/17/EU, Banka Slovenije sprejme ukrepe nadzora po tem zakonu z namenom, da kreditni posrednik odpravi kršitve.

(4) Banka Slovenije nemudoma obvesti pristojni organ države članice gostiteljice o sprejetih ukrepih.

(5) Če se pristojni organ države članice gostiteljice ne strinja s sprejetimi ukrepi Banke Slovenije, lahko zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu in ga zaprosi za pomoč v skladu z Uredbo 1093/2010/EU.

132. člen
(nadzor Banke Slovenije nad kreditnim posrednikom iz druge države članice)

(1) Povezanega kreditnega posrednika s sedežem v drugi državi članici, ki posreduje potrošniške kredite za nepremičnino v Republiki Sloveniji in ga matični pristojni organ nadzoruje po dajalcu kredita, Banka Slovenije nadzoruje neposredno.

(2) Če Banka Slovenije pri nadzoru nad kreditnim posrednikom iz druge države članice na podlagi dokazil ugotovi, da kreditni posrednik pri neposrednem posredovanju potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanju svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji krši določbe tega zakona, obvesti pristojni organ matične države članice, da sprejme ustrezne ukrepe.

(3) Če pristojni organ matične države članice v enem mesecu dni po prejemu obvestila Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka ne sprejme nobenih ukrepov, ali če kreditni posrednik kljub sprejetim ukrepom pristojnega organa matične države članice še vedno krši določbe tega zakona, Banka Slovenije:

– po ponovnem obvestilu pristojnega organa matične države članice izvede vse potrebne ukrepe nadzora v skladu s tem zakonom za zaščito potrošnikov in pravilno delovanje trgov, med drugim lahko kreditnemu posredniku izreče prepoved nadaljnjega posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji. Banka Slovenije obvesti Evropsko komisijo (v nadaljevanju: Komisija) in Evropski bančni organ o sprejetem ukrepu takoj po izdani odredbi o prepovedi nadaljnjega posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji,

– lahko zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu in ga zaprosi za pomoč v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.

133. člen
(nadzor Banke Slovenije nad podružnico kreditnega posrednika iz druge države članice v Republiki Sloveniji)

(1) Banka Slovenije pri izvajanju nadzora nad podružnico kreditnega posrednika iz druge države članice pregleda poslovanje te podružnice glede spoštovanja določb 5. in 14. člena, prvega in drugega odstavka 25. člena, prvega do tretjega odstavka ter petega odstavka 26. člena, prvega odstavka 27. člena, 82. do 86. člena, drugega odstavka 87. člena, 91. do 93. člena, 100. in 101. člena, prvega odstavka 103. člena, 105. in 112. člena, drugega, tretjega, šestega ter sedmega odstavka 113. člena, 128. člena, petega, enajstega in dvanajstega odstavka 130. člena, 140. člena in 141. do 144. člena tega zakona ter zahteve iz 6. člena tega zakona glede brezplačnega zagotavljanja informacij potrošniku v skladu s tem zakonom.

(2) Če Banka Slovenije pri nadzoru iz prejšnjega odstavka ugotovi, da podružnica kreditnega posrednika iz druge države članice v Republiki Sloveniji krši določbe iz prejšnjega odstavka, z odredbo naloži podružnici kreditnega posrednika odpravo kršitev ter pristojni organ matične države članice obvesti o sprejetem ukrepu nadzora in o izrečeni globi za kršitev določb iz prejšnjega odstavka.

(3) Če podružnica kreditnega posrednika druge države članice ne ravna v skladu z izdano odredbo iz prejšnjega odstavka, lahko Banka Slovenije po predhodnem obvestilu pristojnega organa matične države članice podružnici kreditnega posrednika z odločbo prepove posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino v Republiki Sloveniji ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ter obvesti Komisijo o sprejetem ukrepu nadzora in o izrečeni globi za kršitev določb iz prvega odstavka tega člena.

(4) Če se pristojni organ matične države članice ne strinja s sprejetim ukrepom Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka, lahko zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu in ga zaprosi za pomoč v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.

(5) Če Banka Slovenije pregleda poslovanje podružnice kreditnega posrednika in ugotovi, da ta ne posluje v skladu s četrtim odstavkom 113. člena tega zakona, obvesti pristojni organ matične države članice, da obstaja pomembno tveganje, da bo kršil predpise matične države članice, ki prenašajo zahteve Direktive 2014/17/EU v zvezi s politiko prejemkov osebja in predlaga, da pristojni organ matične države članice sprejme ukrepe.

(6) Če Banka Slovenije na podlagi dokazil ugotovi, da podružnica kreditnega posrednika druge države članice v Republiki Sloveniji krši določbe tega zakona v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino, razen določb, navedenih v prvem odstavku tega člena, obvesti pristojni organ matične države članice, ki sprejme ustrezne ukrepe.

(7) Če pristojni organ matične države članice v enem mesecu dni po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka ne sprejme nobenih ukrepov ali če podružnica kreditnega posrednika druge države članice kljub sprejetim ukrepom pristojnega organa matične države članice še vedno krši določbe tega zakona, Banka Slovenije sprejme ukrepe nadzora v skladu s tretjim odstavkom 132. člena tega zakona.

(8) Pristojni organ matične države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije v skladu s pravom Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice kreditnega posrednika te države članice. O nameravanem pregledu poslovanja pristojni organ države članice predhodno obvesti Banko Slovenije, ki se pregleda lahko udeleži.

(9) V primeru iz prejšnjega odstavka ima pristojni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Banka Slovenije na podlagi prvega odstavka 130. člena tega zakona.

(10) Na zaprosilo pristojnega organa matične države članice lahko Banka Slovenije opravi pregled poslovanja podružnice kreditnega posrednika te države članice na območju Republike Slovenije. Pristojni organ države članice se lahko, če tako zahteva, udeleži tega pregleda.

134. člen
(ukrepi zaradi odvzema dovoljenja kreditnemu posredniku iz druge države članice)

Če pristojni organ matične države članice obvesti Banko Slovenije, da je bilo kreditnemu posredniku, ki neposredno ali prek podružnice posreduje potrošniške kredite za nepremičnino ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji, odvzeto dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali mu je bilo prepovedano izvajati svetovalne storitve v zvezi s temi krediti, Banka Slovenije nemudoma sprejme ukrepe po tem zakonu za zaščito potrošnikov in pravilno delovanje finančnega trga ter kreditnemu posredniku prepove nadaljnje posredovanje potrošniških kreditov ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji.

2. oddelek
NADZOR IN UKREPI NADZORA TRŽNEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE

135. člen
(ukrepi nadzora in pregled poslovanja)

(1) Tržni inšpektor ali inšpektorica (v nadaljnjem besedilu: tržni inšpektor) lahko pri opravljanju nadzora od dajalca kredita ali kreditnega posrednika zahteva vpogled v sklenjene pogodbe in njihove kopije. Če sklenjenih kreditnih pogodb ni v poslovnih prostorih dajalca kredita, jih dajalec kredita tržnemu inšpektorju predloži najpozneje naslednji delovni dan po prejeti zahtevi.

(2) Pri odstopu terjatev iz kreditnih pogodb dajalec kredita tržnemu inšpektorju na zahtevo predloži kopije sklenjenih kreditnih pogodb, katerih terjatve so bile odstopljene prevzemniku.

(3) Dajalec kredita tržnemu inšpektorju na zahtevo predloži dokazila, da je ocenil kreditno sposobnost potrošnika. Dokazila predloži dajalec kredita tržnemu inšpektorju najpozneje naslednji delovni dan po prejeti zahtevi.

(4) Dajalec kredita in kreditni posrednik tržnemu inšpektorju na zahtevo predložita dokazila, da izpolnjujeta zahteve iz 66. člena tega zakona glede ustreznega znanja in usposobljenosti osebja in poslovodstva. Dajalec kredita in kreditni posrednik tržnemu inšpektorju predložita dokazila najpozneje naslednji delovni dan po prejeti zahtevi.

(5) Tržni inšpektor pri nadzoru nad dajalcem kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu, če ugotovi, da dajalec kredita v nasprotju s tem zakonom opravlja storitve potrošniškega kreditiranja brez dovoljenja (67. člen tega zakona).

(6) Tržni inšpektor pri nadzoru nad kreditnim posrednikom z odločbo prepove posredovanje potrošniških kreditov po tem zakonu, če ugotovi, da kreditni posrednik opravlja storitve posredovanja potrošniških kreditov brez vpisa v register kreditnih posrednikov, kakor je to določeno v 1. točki prvega odstavka 75. člena tega zakona.

(7) Tržni inšpektor pri nadzoru nad dajalcem kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu do odprave nepravilnosti, če ugotovi, da:

1. dajalec kredita ne zagotovi vsebine oglasnih sporočil v skladu s 14. ali 15. členom tega zakona;

2. dajalec kredita v zvezi s kreditnimi pogodbami oglašuje v nasprotju s prepovedjo iz 16. člena tega zakona;

3. dajalec kredita ne zagotovi oglasnega sporočila z jasnim in razvidnim opozorilom za potrošnike v skladu s prvim odstavkom 15. člena tega zakona;

4. dajalec kredita potrošniku brezplačno ne zagotavlja ali ne zagotavlja na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov po izbiri potrošnika splošnih informacij o kreditni pogodbi v skladu s 17. členom tega zakona;

5. dajalec kredita potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ne zagotovi ali ne zagotovi brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov predhodnih informacij v skladu z 18. ali 19. členom tega zakona;

6. dajalec kredita poroku ne zagotovi informacij v skladu z 21. členom tega zakona;

7. dajalec kredita potrošnika ne obvesti o prilagojeni ponudbi na podlagi avtomatizirane obdelave osebnih podatkov ali o virih podatkov, uporabljenih za to prilagojeno ponudbo, v skladu z 22. členom tega zakona;

8. dajalec kredita potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ne zagotovi ali ne zagotovi brezplačno ustreznih pojasnil v skladu s 23. členom tega zakona;

9. dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe podrobno ne določi postopka za oceno kreditne sposobnosti, podatkov, informacij in neodvisnih preverljivih dokazil, ki jih potrebuje za izvedbo ocene kreditne sposobnosti potrošnika, v skladu s prvim odstavkom 26. člena tega zakona;

10. dajalec kredita potrošnika ne opozori na možne posledice namernega prikritja ali posredovanja nepopolnih ali prirejenih podatkov v skladu s tretjim odstavkom 26. člena tega zakona;

11. dajalec kredita ne hrani dokumentacije o postopku, pridobljenih podatkih, informacijah in dokazilih, na katerih temelji ocena kreditne sposobnosti potrošnika v skladu s šestim odstavkom 26. člena tega zakona;

12. dajalec kredita v primeru avtomatizirane obdelave podatkov ne seznani ali ne seznani brezplačno potrošnika z njegovimi pravicami v skladu z 28. členom tega zakona;

13. dajalec kredita na potrošnikovo zahtevo ne zagotovi pravice do posredovanja človeka v zvezi z oceno kreditne sposobnosti potrošnika (28. člen tega zakona);

14. dajalec kredita potrošnika ne obvesti ali ne obvesti brezplačno o zavrnitvi kreditne pogodbe, o zbirki podatkov, v kateri je bila izvedena poizvedba, o rezultatu te poizvedbe v zbirki osebnih podatkov z obrazložitvijo ter o kategorijah podatkov, ki so bile upoštevane, v skladu z 29. členom tega zakona;

15. dajalec kredita pogojuje sklenitev kreditne pogodbe skupaj z drugimi pomožnimi storitvami v nasprotju z 31. členom tega zakona;

16. dajalec kredita za pridobitev potrošnikovega soglasja za sklenitev kreditne pogodbe ali pogodbe o pomožni storitvi uporablja privzete možnosti v nasprotju s 34. členom tega zakona;

17. dajalec kredita odobrava kredite potrošnikom brez njihove predhodne zahteve ali izrecnih soglasij v nasprotju s 35. členom tega zakona;

18. dajalec kredita izvaja svetovalne storitve v nasprotju s 36., 37., 38., 39. ali 40. členom tega zakona;

19. kreditna pogodba ni sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov v skladu s prvim odstavkom 41. člena tega zakona;

20. kreditna pogodba ne vsebuje predpisanih informacij iz drugega odstavka 41. člena tega zakona;

21. dajalec kredita potrošnika ne obvesti ali ne obvesti brezplačno ali ne obvesti pravočasno, pred začetkom veljavnosti spremembe, ali ne obvesti pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi, o spremembi kreditne obrestne mere v skladu s 43. členom tega zakona;

22. dajalec kredita potrošniku ne sporoči ali ne sporoči brezplačno ali ne sporoči pravočasno, pred začetkom veljavnosti spremembe, ali ne sporoči pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi, informacij o spremembi kreditne pogodbe iz 44. člena tega zakona;

23. dajalec kredita med trajanjem kreditne pogodbe z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika ne obvesti ali ne obvesti brezplačno ali ne obvesti pravočasno, pred začetkom veljavnosti spremembe, o spremembi kreditne obrestne mere ali o drugih plačljivih stroških v skladu z drugim odstavkom 45. člena tega zakona;

24. dajalec kredita med trajanjem kreditne pogodbe z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika ne obvesti ali ne obvesti brezplačno ali ne obvesti pravočasno, pred začetkom veljavnosti spremembe, ali ne zagotovi na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi, predpisanih informacij v skladu s prvim odstavkom 45. člena tega zakona;

25. dajalec kredita ne obvesti potrošnika na dogovorjeni način o zmanjšanju ali preklicu dovoljene prekoračitve stanja na plačilnem računu v skladu s četrtim odstavkom 45. člena tega zakona;

26. dajalec kredita potrošniku ne ponudi možnosti vračila črpanega zneska v skladu s petim odstavkom 45. člena tega zakona;

27. dajalec kredita pri pogodbi o plačilnem računu z možnostjo molče dovoljene prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošniku ne zagotovi ali ne zagotovi brezplačno ali ne zagotovi redno ali ne zagotovi na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki ga izbere potrošnik in je opredeljen v pogodbi o plačilnem računu, predpisanih informacij v skladu s prvim in drugim odstavkom 46. člena tega zakona;

28. dajalec kredita ne obvesti potrošnika o zmanjšanju ali preklicu možnosti prekoračitve stanja na plačilnem računu v skladu s šestim odstavkom 46. člena tega zakona;

29. dajalec kredita potrošniku ne ponudi možnosti vračila črpanega zneska v skladu s sedmim odstavkom 46. člena tega zakona;

30. dajalec kredita ob odstopu od kreditne pogodbe potrošniku ne vrne vseh plačanih zneskov najpozneje v osmih dneh od prejema izjave potrošnika v skladu s tretjim odstavkom 47. člena tega zakona;

31. dajalec kredita ob odstopu od kreditne pogodbe potrošniku določi obveznost plačila v nasprotju s četrtim odstavkom 51. člena tega zakona;

32. dajalec kredita potrošniku ne omogoči predčasnega odplačila v skladu s prvim odstavkom 53. člena tega zakona;

33. dajalec kredita takoj, najpozneje pa v treh delovnih dneh po prejemu predloga potrošnika za predčasno odplačilo ali v sedmih dneh po obvestilu potrošnika o izvršenem delnem ali celotnem predčasnem odplačilu kredita ne sporoči ali ne sporoči brezplačno ali ne sporoči na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, določenem v kreditni pogodbi, informacij iz drugega in tretjega odstavka 53. člena tega zakona;

34. dajalec kredita pri zmanjšanju skupnih stroškov kredita za potrošnika ne upošteva stroškov v skladu s četrtim odstavkom 53. člena tega zakona;

35. dajalec kredita ob predčasnem odplačilu kredita potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju s 54. členom tega zakona;

36. dajalec kredita pred začetkom postopka izvršbe ne izvede ukrepov restrukturiranja z refinanciranjem kreditne pogodbe ali s spremembo obstoječih pogojev kreditne pogodbe v skladu z 61. členom tega zakona;

37. dajalec kredita ne izvaja politike prejemkov v skladu s 65. členom tega zakona;

38. dajalec kredita ne izpolnjuje ravni znanja in usposobljenosti osebja in poslovodstva v skladu s 66. členom tega zakona;

39. dajalec kredita pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih kadrovskih, izobrazbenih, prostorskih, organizacijskih, tehničnih in drugih pogojev za dajanje kredita iz 68. člena tega zakona;

40. dajalec kredita ne zagotovi postopka izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s 140. členom tega zakona.

(8) Tržni inšpektor dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja, če ugotovi, da:

1. kreditna pogodba vsebuje pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in v škodo potrošnika (7. člen tega zakona);

2. dajalec kredita ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika zahteva izdajo ali sprejetje bianko menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta s podobnimi učinki (8. člen tega zakona);

3. se dajalec kredita izogiba določbam tega zakona z vključevanjem pogodb v pogodbe, katerih značilnosti ali namen bi omogočil izogibanje uporabi tega zakona, ali se izogiba določbam tega zakona s sklenitvijo več pogodb, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto (prvi in drugi odstavek 9. člena tega zakona);

4. dajalec kredita ni ocenil potrošnikove kreditne sposobnosti v skladu s 24., 26. in 27. členom tega zakona;

5. dajalec kredita sklene kreditno pogodbo v nasprotju s tretjim odstavkom 24. člena tega zakona;

6. dajalec kredita odstopi od kreditne pogodbe ali jo spremeni v škodo potrošnika v nasprotju s 25. členom tega zakona;

7. dajalec kredita zahteva plačilo preostalih plačil kredita pred njihovo zapadlostjo ali z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe v nasprotju s prvim odstavkom 51. člena tega zakona;

8. dajalec kredita odpove kreditno pogodbo v nasprotju z 52. členom tega zakona;

9. dajalec kredita odstopi terjatev ali prenese kreditno pogodbo prevzemniku, ki ni dajalec kredita in ne izpolnjuje vseh pogojev po tem zakonu za dajalca kredita, ali prevzemnik prevzame terjatev od dajalca kredita in ne izpolnjuje pogojev za dajalca kredita po tem zakonu v skladu s tretjim odstavkom 55. člena tega zakona;

10. dajalec kredita o odstopu terjatve ne obvesti potrošnika v skladu z osmim odstavkom 55. člena tega zakona;

11. dajalec kredita pri odstopu terjatev ali prenosu kreditne pogodbe ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe ne hrani kopije sklenjene kreditne pogodbe (deveti odstavek 55. člena tega zakona);

12. dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju s 57. ali 58. členom tega zakona;

13. dajalec kredita zaračuna dogovorjeno kreditno obrestno mero, ki presega najvišjo dovoljeno kreditno obrestno mero v skladu s 56. členom ali 10. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

14. dajalec kredita zaračuna skupne stroške kredita za potrošnika, ki presegajo znesek črpanega kredita (tretji odstavek 56. člena tega zakona ali 10. točka prvega odstavka 81. člena tega zakona);

15. s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kakor to določa 59. člen tega zakona;

16. dajalec kredita zaračunava zamudno obrestno mero, ki presega višino zamudne obrestne mere, določeno v zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti (prvi odstavek 60. člena tega zakona);

17. dajalec kredita zaračuna stroške zaradi zamude s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe, ki so višji od dejanskih stroškov, ki jih ima dajalec kredita zaradi zamude potrošnika s plačili zapadlih obveznosti, ali so višji od višine zamudnih obresti določenih v drugem odstavku 60. člena tega zakona;

18. za dajalca kredita posreduje kreditni posrednik, ki ne izpolnjuje pogojev za posredovanje potrošniških kreditov iz 75. člena tega zakona;

19. dajalec kredita tržnemu inšpektorju ne predloži sklenjenih kreditnih pogodb v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(9) Če tržni inšpektor več kot enkrat med veljavnostjo dovoljenja pri istem dajalcu kredita ugotovi nepravilnost iz sedmega odstavka tega člena, dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti storitev potrošniškega kreditiranja.

(10) Tržni inšpektor kreditnemu posredniku z odločbo prepove opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov do odprave nepravilnosti, če ugotovi, da:

1. kreditni posrednik ne zagotovi vsebine oglasnih sporočil v skladu s 14. ali 15. členom tega zakona;

2. kreditni posrednik v zvezi s kreditnimi pogodbami oglašuje v nasprotju s prepovedjo iz 16. člena tega zakona;

3. kreditni posrednik potrošniku ne zagotavlja ali ne zagotavlja brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov po izbiri potrošnika splošnih informacij o kreditni pogodbi v skladu s 17. členom tega zakona;

4. kreditni posrednik potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ne zagotovi ali ne zagotovi brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov predhodnih informacij v skladu z 18. ali 19. členom tega zakona;

5. kreditni posrednik poroku ne zagotovi informacij v skladu z 21. členom tega zakona;

6. kreditni posrednik potrošnika ne obvesti o prilagojeni ponudbi na podlagi avtomatizirane obdelave osebnih podatkov ali o virih podatkov, uporabljenih za to prilagojeno ponudbo, v skladu z 22. členom tega zakona;

7. kreditni posrednik potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ne zagotovi ali ne zagotovi brezplačno ustreznih pojasnil v skladu s 23. členom tega zakona;

8. kreditni posrednik potrošnika ne opozori na možne posledice namernega prikritja ali posredovanja nepopolnih ali prirejenih podatkov v skladu s tretjim odstavkom 26. člena tega zakona;

9. kreditni posrednik pri izvedbi ocene kreditne sposobnosti potrošnika obdeluje posebne vrste podatkov o potrošniku v nasprotju s petim odstavkom 27. člena tega zakona;

10. kreditni posrednik za pridobitev potrošnikovega soglasja za sklenitev kreditne pogodbe ali pogodbe o pomožni storitvi uporablja privzete možnosti v nasprotju s 34. členom tega zakona;

11. kreditni posrednik izvaja svetovalne storitve v nasprotju s 36., 37., 38., 39. ali 40. členom tega zakona;

12. kreditni posrednik ne izvaja politike prejemkov v skladu s 65. členom tega zakona;

13. kreditni posrednik pri opravljanju storitev posredovanja potrošniških kreditov ne izpolnjuje ravni znanja in usposobljenosti osebja in poslovodstva v skladu s 66. členom tega zakona;

14. kreditni posrednik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov iz prvega odstavka 75. člena tega zakona;

15. kreditni posrednik ne zagotovi postopka izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s 140. členom tega zakona.

(11) Če tržni inšpektor pri kreditnem posredniku več kot enkrat ugotovi nepravilnost iz prejšnjega odstavka, ministrstvu predlaga izbris iz registra kreditnih posrednikov.

136. člen
(vodenje inšpekcijskega postopka)

(1) Tržni inšpektor izda odločbo v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če je zaradi varstva potrošnika in zaščite javnega interesa treba nemudoma ukrepati.

(2) Za kraj vročanja odločb tržnega inšpektorja se šteje tudi kraj, na katerem dajalec kredita ali kreditni posrednik posluje s potrošniki.

(3) Zoper odločbo tržnega inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve.

XI. POGLAVJE
RAZKRITJE INFORMACIJ O IZREČENIH UKREPIH

1. oddelek
RAZKRITJE INFORMACIJ O IZREČENIH UKREPIH BANKE SLOVENIJE IN RAZKRITJE IDENTITETE KRŠITELJA

137. člen
(razkritje informacij o izrečenih ukrepih Banke Slovenije)

(1) Banka Slovenije lahko z namenom varstva potrošnikov in javnega interesa javno objavi informacije iz drugega odstavka tega člena v zvezi z ukrepi nadzora, ki jih je izrekla zaradi kršitev tega zakona v zvezi s kreditno pogodbo, ko je upravna odločba Banke Slovenije dokončna.

(2) Informacije iz prejšnjega odstavka obsegajo naslednje podatke:

1. o kršitelju:

– firma ali ime, sedež in poslovni naslov pravne osebe ali

– osebno ime fizične osebe;

2. o kršitvi:

– opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona,

– narava ugotovljenih kršitev;

3. izrek odločbe, s katero se je postopek končal;

4. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom.

(3) Informacije iz prejšnjega odstavka se javno objavijo na spletni strani Banke Slovenije in so tam dostopne še tri leta po objavi. Po preteku treh let od objave se informacije izbrišejo. Informacije se izbrišejo tudi, če sodišče odpravi ali razveljavi odločbo iz prvega odstavka tega člena.

138. člen
(razkritje identitete kršitelja)

(1) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena Banka Slovenije po uradni dolžnosti odloči, da se informacije o identiteti kršitelja ne objavijo, če:

1. se ukrep nadzora izreče fizični osebi in objava osebnih podatkov o kršitelju ni sorazmerna s težo kršitve ali

2. bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo kazenske preiskave ali

3. bi z objavo vpletenim osebam verjetno nastala nesorazmerna škoda.

(2) Če Banka Slovenije ob izdaji odločbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se identiteta kršitelja ne objavi. Banka Slovenije lahko v primeru razlogov iz prejšnjega odstavka odloči tudi, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, in navede rok za zadržanje objave, če je verjetno, da bodo razlogi za zadržanje objave v tem obdobju prenehali obstajati.

(3) Če Banka Slovenije ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz prvega odstavka tega člena, v odločbi o izrečenih ukrepih nadzora, izdani na podlagi tega zakona, kršitelja opozori, da bodo informacije o izrečenih ukrepih in sankcijah ter o kršitelju javno objavljene na spletni strani Banke Slovenije v skladu s 137. členom tega zakona, in ga pouči, da mora v primeru obstoja razlogov iz prvega odstavka tega člena te razloge navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo Banke Slovenije o ukrepu nadzora.

(4) Banka Slovenije odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo.

(5) Če na podlagi ugovora kršitelja Banka Slovenije ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi ali da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, in navede rok za zadržanje objave.

(6) Zoper odločbo, s katero Banka Slovenije zavrne ugovor ali odloči, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, lahko kršitelj sproži upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.

(7) Ne glede na tretji odstavek 137. člena tega zakona lahko Banka Slovenije na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, odloči, da se informacije o identiteti kršitelja po objavi na spletni strani Banke Slovenije umaknejo pred potekom treh let. Za zahtevo kršitelja se uporabljajo določbe tega člena o ugovoru iz tretjega do šestega odstavka tega člena.

2. oddelek
RAZKRITJE INFORMACIJ O IZREČENIH UKREPIH TRŽNEGA INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE

139. člen
(razkritje informacij o izrečenih ukrepih Tržnega inšpektorata Republike Slovenije)

(1) Če je dajalcu kredita ali kreditnemu posredniku zaradi kršitev določb tega zakona v zvezi s kreditno pogodbo izdana upravna ali prekrškovna odločba, lahko Tržni inšpektorat Republike Slovenije, z namenom varstva potrošnikov ter zaščite javnega interesa, po dokončnosti upravne odločbe in pravnomočnosti prekrškovne odločbe javno objavi informacije iz drugega odstavka tega člena.

(2) Informacije iz prejšnjega odstavka obsegajo naslednje podatke:

1. firma ali ime, sedež in poslovni naslov dajalca kredita ali kreditnega posrednika,

2. o kršitvi, in sicer opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona,

3. izrek odločbe iz prejšnjega odstavka, v delu, ki se nanaša na dajalca kredita ali kreditnega posrednika,

4. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva.

(3) Informacije iz prejšnjega odstavka, ki se javno objavijo, se objavijo na spletni strani Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, kjer so dostopne še tri leta po dokončnosti upravne odločbe oziroma tri leta po pravnomočnosti prekrškovne odločbe.

(4) Javna objava podatkov iz drugega odstavka tega člena ni dopustna, če bi tako razkritje resno ogrozilo finančne trge ali vpletenim stranem povzročilo nesorazmerno škodo.

XII. POGLAVJE
IZVENSODNO REŠEVANJE POTROŠNIŠKIH SPOROV

140. člen
(postopek izvensodnega reševanja sporov)

(1) Dajalec kredita in kreditni posrednik zagotovita možnost izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja po tem zakonu, ki zadevajo pravice in obveznosti v zvezi s kreditnimi pogodbami, pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov.

(2) Sodelovanje dajalca kredita in kreditnega posrednika v postopku iz prejšnjega odstavka, ki ga sproži potrošnik pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, je obvezno.

(3) Neodvisni izvajalec izvensodnega reševanja sporov sodeluje pri reševanju čezmejnih sporov v zvezi s kreditnimi pogodbami iz V. in VI. poglavja tega zakona.

XIII. POGLAVJE
KAZENSKE DOLOČBE

141. člen
(hujši prekrški)

(1) Z globo od 50.000 do 125.000 eurov se za prekrške kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1. ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika zahteva izdajo ali sprejetje bianko menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta, ki ima po svoji naravi podobne učinke, v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena tega zakona;

2. se izogiba določbam tega zakona z vključevanjem pogodb v pogodbe, katerih značilnosti ali namen bi omogočil izogibanje uporabi tega zakona ali se izogiba določbam tega zakona s sklenitvijo več pogodb, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto (prvi in drugi odstavek 9. člena tega zakona);

3. potrošniku odobri kreditno pogodbo brez njegove predhodne zahteve ali izrecnega soglasja v nasprotju s 35. členom ali 5. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

4. kreditna pogodba ali njene spremembe niso sklenjene pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov v skladu s prvim odstavkom 41. ali tretjim odstavkom 94. člena tega zakona;

5. ob odstopu od kreditne pogodbe potrošniku ne vrne vseh plačanih zneskov najpozneje v osmih dneh od prejema izjave potrošnika v skladu s tretjim odstavkom 47. člena ali 6. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

6. z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe ali zahteva plačilo preostalih plačil kredita pred njihovo zapadlostjo ali v teh primerih določi obveznost plačila v nasprotju s prvim do četrtim odstavkom 51. člena ali 98. členom tega zakona;

7. s kreditno pogodbo dogovorjena kreditna obrestna mera presega najvišjo dovoljeno kreditno obrestno mero v skladu s 56. členom ali 10. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

8. skupni stroški kredita za potrošnika presegajo znesek črpanega kredita (tretji odstavek 56. člena ali 10. točka prvega odstavka 81. člena tega zakona);

9. s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero v skladu z 59. členom ali 11. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

10. opravlja storitev potrošniškega kreditiranja brez dovoljenja iz 67. člena ali prvega odstavka 106. člena tega zakona;

11. opravlja storitev posredovanja potrošniških kreditov brez vpisa v register pri Banki Slovenije ali ministrstvu iz prve točke prvega odstavka 75. člena tega zakona, če je vpis v skladu s 75. členom tega zakona obvezen;

12. potrošniku ne zagotovi pretvorbe kredita iz tuje valute v domačo valuto v skladu s 97. členom tega zakona;

13. opravlja storitve posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino brez dovoljenja iz 114. člena tega zakona.

(2) Z globo od 3.500 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

142. člen
(prekrški)

(1) Z globo od 25.000 do 50.000 eurov se za prekrške kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1. potrošniku brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov po izbiri potrošnika ne zagotovi predhodnih informacij v skladu z 18., 19., 84. ali 85. členom tega zakona;

2. potrošniku, potem ko mu vsaj en dan pred sklenitvijo kreditne pogodbe ali vsaj en dan preden ga zavezuje kreditna pogodba, niso bile zagotovljene predhodne informacije iz prvega odstavka 18. člena tega zakona:

– ni poslal ali

– ni poslal najpozneje sedmi dan od sklenitve kreditne pogodbe ali od predložitve zavezujoče kreditne ponudbe s strani potrošnika ali

– ni poslal na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi,
obvestila o možnosti odstopa od kreditne pogodbe ali o samem postopku odstopa od kreditne pogodbe v skladu z 48. in 49. členom tega zakona (osmi in deveti odstavek 18. člena tega zakona);

3. ne zagotovi predhodnih informacij poroku v skladu z 21. členom tega zakona ali 1. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

4. ne oceni kreditne sposobnosti potrošnika v skladu s 24., 26., 27. ali 87. členom tega zakona;

5. sklene kreditno pogodbo v nasprotju s tretjim odstavkom 24. člena ali 87. členom tega zakona;

6. odstopi od kreditne pogodbe ali spremeni kreditno pogodbo v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena ali 87. členom tega zakona;

7. pogojuje sklenitev kreditne pogodbe skupaj z drugimi pomožnimi storitvami v nasprotju s prvim odstavkom 31. člena ali prvim odstavkom 89. člena tega zakona;

8. zahteva sklenitev s kreditno pogodbo povezane zavarovalne pogodbe v nasprotju z drugim do petim odstavkom 31. člena ali drugim do petim odstavkom 89. člena tega zakona;

9. izvaja svetovalne storitve v nasprotju s 36. ali 91. členom tega zakona;

10. v okviru izvajanja svetovalnih storitev potrošniku ne poda informacij v skladu s 37. ali 93. členom tega zakona;

11. uporablja izraz »neodvisno svetovanje« ali »neodvisni svetovalec« v nasprotju z 38. ali 93. členom tega zakona;

12. izda priporočilo potrošniku v okviru svetovalnih storitev v nasprotju z 39. ali 92. členom tega zakona;

13. potrošnika ne opozori na posebno tveganje v skladu s 40. ali 93. členom tega zakona;

14. kreditna pogodba ne vsebuje vseh predpisanih informacij iz drugega in petega odstavka 41. člena, prvega odstavka 45. člena, prvega odstavka 46. člena ali sedmega odstavka 97. člena tega zakona;

15. ob odstopu od pogodbe potrošniku zaračuna glavnico ali obresti v nasprotju s četrtim odstavkom 48. člena ali 6. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

16. ob odstopu od pogodbe potrošniku zaračuna stroške v nasprotju s petim odstavkom 48. člena ali 6. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

17. odpove kreditno pogodbo v nasprotju z 52. členom ali 6. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

18. potrošniku ne omogoči predčasnega odplačila v skladu s prvim odstavkom 53. člena ali 7. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

19. v treh delovnih dneh po prejemu predloga potrošnika za predčasno odplačilo ali v sedmih dneh po obvestilu potrošnika o izvršenem delnem ali celotnem predčasnem odplačilu kredita kot dajalec kredita potrošniku ne predstavi zmanjšanja obresti in drugih stroškov, ki nastanejo s celotnim ali delnim predčasnim odplačilom kredita, ali mu tega ne predstavi brezplačno, na razumljiv način oziroma na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, določenem v kreditni pogodbi, ali mu ne sporoči, v kolikšni višini so bili že odplačani glavnica, obresti in stroški ter kolikšen je preostanek glavnice in skupni preostali dolg potrošnika, ali mu tega ne sporoči brezplačno, na razumljiv način oziroma na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, določenem v kreditni pogodbi, ali v teh informacijah ne navede načina določitve višine morebitnega nadomestila ali vseh predpostavk, uporabljenih za izračun nadomestila v skladu s 54. členom tega zakona (drugi in tretji odstavek 53. člena tega zakona ali 7. točka prvega odstavka 81. člena tega zakona);

20. ob predčasnem odplačilu kredita potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju s 54. členom ali 8. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

21. odstopi terjatev prevzemniku, ki ni dajalec kredita ali ne izpolnjuje vseh pogojev po tem zakonu za dajalca kredita v skladu s tretjim odstavkom 55. člena ali 9. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

22. prevzame terjatev od dajalca kredita, čeprav ne izpolnjuje pogojev za dajalca kredita po tem zakonu v skladu s tretjim odstavkom 55. člena ali 9. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

23. kot prevzemnik ne izpolni vseh obveznosti do potrošnika v skladu s šestim odstavkom 55. člena ali 9. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

24. o odstopu terjatve potrošnika ne obvesti ali ne obvesti pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov v skladu z osmim odstavkom 55. člena ali 9. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

25. izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju s 57., 58. ali 100. členom tega zakona;

26. ali ne zagotovi izračuna dodatne efektivne obrestne mere ali potrošnika ne obvesti o tveganjih v skladu s 101. členom tega zakona;

27. zaračuna zamudno obrestno mero, ki presega višino zamudne obrestne mere, določeno v zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti (prvi odstavek 60. člena ali 99. člen tega zakona);

28. zaračuna stroške zaradi zamude s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe, ki so višji od višine dejanskih stroškov, ki jih ima dajalec kredita zaradi zamude potrošnika s plačili zapadlih obveznosti, ali so višji od višine zamudnih obresti določenih v drugem odstavku 60. člena ali 99. členu tega zakona;

29. zaračuna potrošniku plačilo pred sklenitvijo kreditne pogodbe v nasprotju z drugim odstavkom 64. člena tega zakona;

30. pri poslovanju ne izpolnjuje ravni znanja in usposobljenosti osebja in poslovodstva v skladu s 66. členom, 105. členom ali tretjim odstavkom 113. člena tega zakona;

31. pri poslovanju ne izpolnjuje kadrovskih, izobrazbenih, prostorskih, organizacijskih, tehničnih in drugih pogojev za dajalca kredita v skladu z 68. ali 106. členom tega zakona;

32. pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih pogojev za kreditne posrednike v skladu z 2. do 5. točko prvega odstavka 75. člena ter prvim, petim, šestim in sedmim odstavkom 113. člena ali 114. členom tega zakona;

33. kreditna pogodba za nepremičnino ni sklenjena v obliki notarskega zapisa v skladu s 94. členom tega zakona;

34. kreditni posrednik s sedežem v Republiki Sloveniji posreduje potrošniške kredite za nepremičnino v državi članici gostiteljici neposredno ali prek podružnice, ne da bi predhodno obvestil Banko Slovenije o nameri prvega opravljanja storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino neposredno ali prek podružnice v državi članici gostiteljici v skladu s 119. členom tega zakona.

(2) Z globo od 2.000 do 3.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

143. člen
(lažji prekrški)

(1) Z globo od 12.500 do 25.000 eurov se za prekrške kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1. ne zagotovi vsebine oglasnih sporočil v skladu s četrtim odstavkom 12. člena, 14., 15. ali 82. členom tega zakona;

2. v zvezi s kreditnimi pogodbami oglašuje v nasprotju s prepovedjo iz 16. člena tega zakona ali tretjim odstavkom 82. člena tega zakona;

3. potrošniku brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov po izbiri potrošnika ne zagotavlja splošnih informacij o kreditni pogodbi v skladu s 17. ali 83. členom tega zakona;

4. potrošnika ne obvesti o prilagojeni ponudbi na podlagi avtomatizirane obdelave osebnih podatkov ali o virih podatkov, uporabljenih za to prilagojeno ponudbo, v skladu z 22. členom ali 2. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

5. pred sklenitvijo kreditne pogodbe ne zagotovi ali ne zagotovi brezplačno ustreznih pojasnil v skladu s 23. ali 86. členom tega zakona;

6. pred sklenitvijo kreditne pogodbe podrobno ne določi postopka, podatkov in informacij ali neodvisnih preverljivih dokazil, ki so podlaga za izvedbo ocene kreditne sposobnosti potrošnika, v skladu s prvim odstavkom 26. člena ali 87. členom tega zakona;

7. ne hrani dokazil o oceni kreditne sposobnosti potrošnika v skladu s šestim odstavkom 26. člena ali 87. členom tega zakona;

8. ne obvesti potrošnika o poizvedbi v zbirki osebnih podatkov v skladu s tretjim odstavkom 27. člena ali drugim odstavkom 87. člena tega zakona;

9. v primeru avtomatizirane obdelave podatkov potrošnika ne seznani ali ne seznani brezplačno z njegovimi pravicami v skladu z 28. členom tega zakona;

10. potrošnika ne obvesti ali ne obvesti brezplačno o zavrnitvi kreditne pogodbe ali o zbirki podatkov, v kateri je bila izvedena poizvedba o zadolženosti fizične osebe, ali rezultatu poizvedbe z obrazložitvijo ali o kategorijah podatkov, ki so bile upoštevane pri oceni kreditne sposobnosti, v skladu s prvim ali tretjim odstavkom 29. člena ali drugim odstavkom 87. člena tega zakona;

11. pri ponudbi ali sklepanju zavarovalnih pogodb v povezavi s kreditno pogodbo zahteva, pridobiva ali obdeluje osebne podatke potrošnika o prebolelem raku ali okužbi z virusom hepatitisa C ali HIV po določenem obdobju v nasprotju s prvim odstavkom 33. člena tega zakona;

12. pri ponudbi ali sklenitvi zavarovalne pogodbe v povezavi s kreditno pogodbo ne zagotavlja enake obravnave potrošnika, ki je prebolel raka ali se okužil z virusom hepatitisa C ali HIV, kot za potrošnika, ki nikoli ni zbolel za rakom ali se okužil z virusom hepatitisa C ali HIV (tretji odstavek 33. člena);

13. pred ponudbo ali sklenitvijo zavarovalne pogodbe v povezavi s kreditno pogodbo potrošnika ne opozori ali ne opozori brezplačno ali ne opozori pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, da ne sme zahtevati, pridobivati ali obdelovati osebnih podatkov potrošnika iz prvega odstavka 33. člena tega zakona (peti odstavek 33. člena);

14. pri ponudbi ali sklenitvi zavarovalne pogodbe zahteva, pridobiva ali obdeluje podatke potrošnika o prebolelem raku ali okužbi ali uporabi ali obdeluje podatke, ki jih je že pridobil ali so mu na drugačen način znani pred ponudbo ali pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe v povezavi s kreditno pogodbo (šesti odstavek 33. člena);

15. za pridobitev potrošnikovega soglasja za sklenitev kreditne pogodbe ali pogodbe o pomožni storitvi uporabi privzete možnosti v nasprotju s 34. členom ali 4. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

16. ne hrani priporočila in dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo priporočila še štiri leta od dneva, ko je potrošniku izdelal priporočilo, v skladu s četrtim odstavkom 39. člena ali petim odstavkom 92. člena tega zakona;

17. potrošniku na zahtevo brezplačno ne zagotovi osnutka kreditne pogodbe, ki vsebuje pogodbene informacije iz 41. člena ali tretjega odstavka 94. člena tega zakona;

18. kreditne pogodbe ne hrani na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov ves čas trajanja kreditne pogodbe ali kreditne pogodbe ne hrani na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov še štiri leta po izteku kreditne pogodbe ali kreditna pogodba na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov ves čas njenega trajanja oziroma še štiri leta po njenem izteku ni dostopna v poslovnih prostorih v skladu z 42. členom ali tretjim odstavkom 94. člena tega zakona;

19. potrošnika ni obvestil ali ni obvestil brezplačno ali ni obvestil pravočasno, pred začetkom veljavnosti spremembe, ali ni obvestil pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi, o spremembi kreditne obrestne mere v skladu s 43. členom ali 95. členom tega zakona;

20. v obvestilu o spremembi dogovorjene spremenljive kreditne obrestne mere iz drugega odstavka 43. člena ni navedena višina kreditne obrestne mere ali znesek plačil od začetka veljavnosti nove kreditne obrestne mere ali spremembe števila ali pogostosti plačil v skladu s 43. členom tega zakona;

21. ne hrani evidence indeksov ali referenčnih obrestnih mer v skladu s 43. ali 95. členom tega zakona;

22. potrošniku ni sporočil ali ni sporočil brezplačno ali ni sporočil pravočasno, pred začetkom veljavnosti spremembe, ali ni sporočil pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, opredeljenem v kreditni pogodbi, informacij o spremembi kreditne pogodbe iz 44. ali 96. člena tega zakona;

23. potrošnika med trajanjem kreditne pogodbe z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu ni obvestil ali ni obvestil brezplačno ali ni obvestil pravočasno, pred začetkom veljavnosti spremembe, o spremembi kreditne obrestne mere ali o drugih plačljivih stroških v skladu z drugim odstavkom 45. člena tega zakona;

24. potrošnika ne obvesti o vsakem zmanjšanju ali preklicu dovoljene možnosti prekoračitve stanja na plačilnem računu ali molče dovoljene prekoračitve stanja na plačilnem računu v skladu s četrtim odstavkom 45. člena ali šestim odstavkom 46. člena tega zakona;

25. potrošniku v primeru zmanjšanja ali preklica prekoračitve stanja na plačilnem računu ali molče dovoljene prekoračitve stanja na plačilnem računu pred začetkom izvršilnega postopka ne ponudi možnosti vračila dejansko črpanega zneska v višini tega zmanjšanja ali preklica v skladu s petim odstavkom 45. člena ali sedmim odstavkom 46. člena tega zakona;

26. pri molče dovoljeni prekoračitvi stanja na plačilnem računu potrošniku ne zagotovi ali ne zagotovi redno ali ne zagotovi na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki ga izbere potrošnik in je opredeljen v pogodbi o plačilnem računu, predpisanih informacij v skladu s prvim in drugim odstavkom 46. člena tega zakona;

27. potrošnika ne obvesti na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki ga je izbral potrošnik in je opredeljen v pogodbi o plačilnem računu, o molče dovoljeni prekoračitvi in višini prekoračenega zneska, kreditni obrestni meri, morebitnih stroških in zamudnih obrestih ter datumu odplačila v skladu s tretjim odstavkom 46. člena tega zakona;

28. potrošniku, ki neprekinjeno več kot šest mesecev uporablja molče dovoljeno prekoračitev stanja na plačilnem računu, ne ponudi svetovalnih storitev, če jih izvaja, in potrošnika brezplačno ne napoti na službo za svetovanje o odplačevanju dolgov v skladu s četrtim odstavkom 46. člena tega zakona;

29. potrošniku, ki neprekinjeno več kot 12 mesecev uporablja molče dovoljeno prekoračitev stanja na plačilnem računu, ne ponudi druge vrste kreditnega produkta v skladu s petim odstavkom 46. člena tega zakona;

30. pri odstopu terjatve ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe ne hrani kopije sklenjene kreditne pogodbe v skladu z devetim odstavkom 55. člena ali 9. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona;

31. pred začetkom postopka izvršbe proti potrošniku ne sprejme ukrepov razumnega restrukturiranja za lažje odplačevanje obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z 61. ali 99. členom tega zakona;

32. ne določi politike za primer, ko potrošnik zamuja s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe ali je ne objavi na svoji spletni strani ali v svojih poslovnih prostorih v skladu s prvim in tretjim odstavkom 62. člena ali 99. členom tega zakona;

33. ne zagotovi, da je struktura prejemkov dajalca kredita in kreditnega posrednika v skladu s 65., 104. členom ali četrtim odstavkom 113. člena tega zakona;

34. ministrstva najpozneje v enem mesecu od spremembe lastništva ali bilančne vsote ne obvesti o spremembi strukture lastništva ali bilančne vsote v skladu s tretjim odstavkom 69. člena tega zakona;

35. kot dajalec kredita za ocenjeno vrednost nepremičnine ne uporabi cenitve nepremičnine, ki je bila že izdelana 12 mesecev pred sklenitvijo kreditne pogodbe v skladu s šestim odstavkom 88. člena tega zakona;

36. pri oglaševanju ali v dokumentaciji, ki je namenjena potrošniku, ne navede obsega svojih pooblastil ali ne navede ali sodeluje izključno z enim ali več dajalci kredita, ali ne navede ali je neodvisen kreditni posrednik (prvi odstavek 74. člena);

37. pred sklenitvijo kreditne pogodbe potrošniku ni razkril vseh stroškov za posredovanje potrošniških kreditov, ki jih bo zanj opravil in ki mu jih potrošnik plača, ali s potrošnikom ni sklenil ali ni sklenil na papirju ali trajnem nosilcu podatkov dogovor o stroških storitev posredovanja potrošniških kreditov, ki jih bo zanj opravil in ki mu jih potrošnik plača (drugi odstavek 74. člena);

38. zahteva ali sprejme izpolnitve plačilne obveznosti potrošnika za račun dajalca kredita, za katerega je posredoval pri sklepanju kreditne pogodbe (tretji odstavek 74. člena);

39. dajalcu kredita ne sporoči stroškov posredovanja za vključitev v izračun efektivne obrestne mere (četrti odstavek 74. člena);

40. stroškov posredovanja ne vključi v izračun efektivne obrestne mere (četrti odstavek 74. člena);

41. pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino, katere terjatev se zavaruje z zastavno pravico na nepremičnini, te ne oceni v skladu z 88. členom tega zakona;

42. redno ne obvešča potrošnika o zvišanju preostalega zneska kredita, ki ga mora plačati potrošnik zaradi spremembe menjalnega tečaja, ki za več kot 10 % odstopa od vrednosti, v skladu s petim in šestim odstavkom 97. člena tega zakona;

43. pred začetkom opravljanja storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino potrošniku brezplačno ne zagotovi informacij v skladu s 112. členom tega zakona;

44. inšpektorju Banke Slovenije oziroma tržnemu inšpektorju na zahtevo ne predloži sklenjenih kreditnih pogodb najpozneje naslednji delovni dan po podani zahtevi v skladu z drugim odstavkom 130. člena oziroma po prejeti zahtevi v skladu s prvim odstavkom 135. člena tega zakona;

45. ne zagotovi postopka izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s 140. členom tega zakona.

(2) Z globo od 1.500 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

144. člen
(najlažji prekrški)

(1) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1. na vidnem mestu v poslovnem prostoru ali na domači spletni strani jasno in čitljivo ne objavi številke dovoljenja ali objavi napačno številko dovoljenja, ne objavi datuma začetka ali datuma prenehanja veljavnosti dovoljenja v primeru veljavnosti dovoljenja za določen čas ali objavi napačen datum začetka ali napačen datum prenehanja dovoljenja v primeru dovoljenja za določen čas, ali da je bilo dovoljenje izdano za nedoločen čas, ali ne objavi imena organa, ki je dovoljenje izdal, v skladu s prvim odstavkom 70. člena tega zakona;

2. v primeru prenehanja veljavnosti dovoljenja za opravljanje potrošniškega kreditiranja v skladu z 69. členom tega zakona z dnem prenehanja dovoljenja z vidnega mesta v poslovnem prostoru ali z domače spletne strani takoj ne odstrani objavljenih podatkov o številki, datumu začetka in datumu prenehanja veljavnosti dovoljenja v primeru veljavnosti dovoljenja za določen čas, ali da je bilo dovoljenje izdano za nedoločen čas, ter o organu, ki je dovoljenje izdal (drugi odstavek 70. člena tega zakona);

3. na vidnem mestu v poslovnem prostoru ali na domači spletni strani jasno in čitljivo ne objavi številke dovoljenja, datuma začetka veljavnosti dovoljenja ali objavi napačno številko dovoljenja ali datum začetka veljavnosti dovoljenja ali ne objavi imena organa, ki je dovoljenje izdal, v skladu s prvim odstavkom 107. člena tega zakona;

4. v primeru prenehanja veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanja svetovalnih storitev v skladu s 110. členom tega zakona z dnem prenehanja dovoljenja z vidnega mesta v poslovnem prostoru ali z domače spletne strani takoj ne odstrani objavljenih podatkov o številki, datumu začetka veljavnosti dovoljenja ter o imenu organa, ki je dovoljenje izdal (drugi odstavek 107. člena tega zakona);

5. na vidnem mestu v poslovnem prostoru ali na domači spletni strani jasno in čitljivo ne objavi številke dovoljenja ali objavi napačno številko dovoljenja ali ne objavi datuma začetka ali datuma prenehanja veljavnosti dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ali objavi navedena napačna datuma ali ne objavi imena organa, ki je dovoljenje izdal, v skladu s prvim odstavkom 115. člena tega zakona;

6. v primeru prenehanja veljavnosti dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v skladu s 117. členom tega zakona z dnem prenehanja dovoljenja z vidnega mesta v poslovnem prostoru ali z domače spletne strani takoj ne odstrani objavljenih podatkov o številki, datumu začetka in prenehanju veljavnosti dovoljenja ter imenu organa, ki je dovoljenje izdal (drugi odstavek 115. člena tega zakona);

7. ne poroča o sklenjenih pogodbah ali dogovorjeni efektivni obrestni meri z vsebino, v roku in na način iz 73. ali 109. člena tega zakona;

8. ne predloži dokazil o oceni kreditne sposobnosti potrošnika najpozneje naslednji delovni dan po podani zahtevi v skladu s četrtim odstavkom 130. člena ali po prejeti zahtevi v skladu s tretjim odstavkom 135. člena tega zakona;

9. ne predloži dokazil o izpolnjevanju zahtev glede ustreznega znanja in usposobljenosti osebja ali poslovodstva najpozneje naslednji delovni dan po podani zahtevi v skladu s petim odstavkom 130. člena ali po prejeti zahtevi v skladu s četrtim odstavkom 135. člena tega zakona.

(2) Z globo 400 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

XIV. POGLAVJE
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

145. člen
(veljavnost dovoljenj za opravljanje storitev)

(1) Dajalec kredita, ki mu je bilo izdano dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja za tri leta na podlagi Zakona o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77/16, 92/21 – ZBan-3, 12/24 – ZKSNKB in 15/26 – ZBan-4; v nadaljnjem besedilu: ZPotK-2), lahko na podlagi izdanega dovoljenja opravlja storitev potrošniškega kreditiranja do izteka veljavnosti tega dovoljenja.

(2) Dajalec kredita, ki mu je bilo izdano dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja za nedoločen čas na podlagi ZPotK-2, lahko na podlagi izdanega dovoljenja še naprej opravlja storitev potrošniškega kreditiranja.

(3) Dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti in dovoljenja za opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino, izdana na podlagi ZPotK-2, ki so veljavna na dan uveljavitve tega zakona, se štejejo za dovoljenja, izdana po tem zakonu.

(4) Kreditni posrednik, ki mu je bilo izdano dovoljenje za opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino na podlagi ZPotK-2, lahko na podlagi izdanega dovoljenja opravlja storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino do izteka veljavnosti tega dovoljenja.

146. člen
(kreditni posrednik)

Kreditni posrednik, ki na dan uveljavitve tega zakona že opravlja storitev posredovanja potrošniških kreditov in se mora v skladu s tem zakonom vpisati v register kreditnih posrednikov kreditnih institucij ali v register kreditnih posrednikov drugih dajalcev kredita, mora najpozneje v treh mesecih od začetka uporabe tega zakona vložiti vlogo za vpis v register kreditnih posrednikov kreditnih institucij ali register kreditnih posrednikov drugih dajalcev kredita, sicer od poteka petih mesecev od začetka uporabe tega zakona do vpisa v ustrezni register kreditnih posrednikov ne sme več opravljati storitev posredovanja potrošniških kreditov.

147. člen
(dajalec kredita)

Dajalec kredita, ki na dan uveljavitve tega zakona že opravlja storitve potrošniškega kreditiranja brez dovoljenja in mora v skladu s tem zakonom pridobiti dovoljenje, mora najpozneje v treh mesecih od začetka uporabe tega zakona vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, sicer od poteka petih mesecev od začetka uporabe tega zakona do pridobitve ustreznega dovoljenja ne sme več opravljati storitev potrošniškega kreditiranja.

148. člen
(znanje in usposobljenost osebja)

(1) Dajalec kredita oziroma kreditni posrednik, ki na dan začetka uporabe tega zakona že opravlja storitve potrošniškega kreditiranja oziroma storitve posredovanja potrošniških kreditov, mora zagotoviti ustrezno raven znanja in usposobljenosti osebja in poslovodstva dajalca kredita in kreditnega posrednika v skladu s 66. členom tega zakona najpozneje v treh mesecih od začetka uporabe tega zakona.

(2) Dajalec kredita oziroma kreditni posrednik zagotovi, da osebje, ki opravlja storitve potrošniškega kreditiranja, ter osebje in poslovodstvo, ki opravljata storitve posredovanja potrošniških kreditov in imata na dan začetka uporabe tega zakona najmanj tri leta delovnih izkušenj v zvezi z oblikovanjem in ponujanjem kreditne pogodbe, odobritvijo ali olajševanjem odobritve kreditne pogodbe ali posredovanjem pri kreditni pogodbi, z izvajanjem svetovalnih storitev glede enega ali več poslov v zvezi s kreditno pogodbo, izvajanjem pomožnih storitev, kadar sklepanje kreditne pogodbe vključuje pomožne storitve, ali pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz kreditne pogodbe, pridobijo ali obnovijo ustrezno raven znanja in usposabljanja na področjih iz prvega ali drugega odstavka 66. člena ali v skladu z izobraževalnim programom iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona najpozneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.

(3) Šteje se, da osebje dajalca kredita, ki opravlja storitve potrošniškega kreditiranja v zvezi s kreditnimi pogodbami za nepremičnine in je opravilo usposabljanje v skladu s tretjim odstavkom 61. člena ZPotK-2, izpolnjuje zahtevo iz tretjega odstavka 105. člena tega zakona pet let od dneva opravljenega usposabljanja v skladu z ZPotK-2, po poteku tega obdobja pa mora opraviti novo usposabljanje v skladu s tretjim odstavkom 105. člena tega zakona.

(4) Šteje se, da osebje in poslovodstvo kreditnega posrednika, ki opravljata storitve posredovanja potrošniških kreditov v zvezi s kreditnimi pogodbami za nepremičnine in sta opravila usposabljanje v skladu s četrtim odstavkom 62. člena ZPotK-2, izpolnjujeta zahtevo iz tretjega odstavka 113. člena tega zakona pet let od dneva opravljenega usposabljanja v skladu z ZPotK-2, po poteku tega obdobja pa morata opraviti novo usposabljanje v skladu s tretjim odstavkom 105. člena tega zakona.

149. člen
(uskladitev politike prejemkov)

Dajalec kredita in kreditni posrednik v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona zagotovita uskladitev določb pogodb, ki sta jih sklenila z osebjem pred začetkom uporabe tega zakona, v zvezi s politiko prejemkov, z zahtevami iz 65. člena tega zakona.

150. člen
(postopki v teku)

Upravni postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo v skladu z ZPotK-2.

151. člen
(rok za določitev izobraževalnega programa za osebje)

Združenje bank Slovenije določi vsebino in način opravljanja izobraževalnega programa v soglasju z Banko Slovenije in ministrstvom ter ga objavi na svoji spletni strani v skladu s tretjim odstavkom 66. člena tega zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. Izobraževalni program, ki ga je Združenje bank Slovenije že določilo v skladu z ZPotK-2, velja kot izobraževalni program, izdan na podlagi drugega odstavka 105. člena tega zakona.

152. člen
(rok za vzpostavitev registra)

(1) Banka Slovenije vzpostavi register kreditnih posrednikov v skladu s 76. členom tega zakona do začetka uporabe tega zakona.

(2) Ministrstvo vzpostavi register kreditnih posrednikov v skladu s 77. členom tega zakona do začetka uporabe tega zakona.

153. člen
(izdaja podzakonskih predpisov)

(1) Vlada Republike Slovenije izda podzakonski akt iz sedmega odstavka 63. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Banka Slovenije izda sklepe iz šestega odstavka 59. člena, četrtega odstavka 75. člena, šestega odstavka 106. člena, tretjega odstavka 109. člena, šestega odstavka 114. člena, 123. člena in petega odstavka 125. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(3) Minister, pristojen za varstvo potrošnikov, izda podzakonske akte na podlagi enajstega odstavka 18. člena, devetega odstavka 68. člena, tretjega odstavka 73. člena, četrtega odstavka 75. člena in devetega odstavka 84. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

154. člen
(prenehanje veljavnosti predpisov in uporaba zakona)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZPotK-2, ki se uporablja do začetka uporabe tega zakona.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona:

1. Pravilnik o pogojih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (Uradni list RS, št. 11/17);

2. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kreditni posrednik (Uradni list RS, št. 11/17);

3. Pravilnik o poročanju dajalcev kreditov (Uradni list RS, št. 7/17);

4. Pravilnik o vsebini predhodnih informacij in obrazcih za predhodne informacije o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 7/17);

5. Pravilnik o vsebini predhodnih informacij in obrazcu za predhodne informacije o potrošniških kreditih za nepremičnino (Uradni list RS, št. 7/17);

6. Sklep o pogojih za posredovanje potrošniških kreditov za bančnega kreditnega posrednika (Uradni list RS, št. 9/17 in 26/17);

7. Sklep o poročanju efektivnih obrestnih mer bank in hranilnic v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 47/17);

8. Sklep o pogojih za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti (Uradni list RS, št. 9/17);

9. Sklep o pogojih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja za nepremičnino (Uradni list RS, št. 9/17);

10. Sklep o letnih nadomestilih za opravljanje nadzora in taksah v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije v skladu z zakonom o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 9/17).

(3) Ta zakon se ne uporablja za kreditne pogodbe, sklenjene pred dnem začetka njegove uporabe. Za kreditne pogodbe, sklenjene pred dnem začetka uporabe tega zakona, se uporablja ZPotK-2.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se 43. člen, 45. člen, prvi do četrti odstavek 46. člena, 52. člen ter prvi, drugi in osmi odstavek 55. člena tega zakona uporabljajo tudi za odprte kreditne pogodbe, sklenjene pred dnem začetka uporabe tega zakona.

(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se 55. člen tega zakona uporablja tudi za odstop terjatev iz kreditne pogodbe ali prenos kreditne pogodbe, sklenjene pred dnem začetka uporabe tega zakona.

155. člen
(nadaljnja veljavnost podzakonskih predpisov)

Kot predpisi, izdani na podlagi 129. člena tega zakona, še naprej veljajo:

– Sklep o uporabi Smernic o politikah in praksah prejemkov, povezanih s prodajo in zagotavljanjem produktov in storitev bančništva na drobno (Uradni list RS, št. 12/17),

– Sklep o uporabi Smernic o nadzoru in ureditvi upravljanja bančnih produktov (Uradni list RS, št. 81/16 in 12/17),

– Sklep o uporabi Smernic organa EBA o zamudah pri plačilih in izvršbi (Uradni list RS, št. 12/17) in

– Sklep o uporabi Smernic o uradnih obvestilih za kreditne posrednike v skladu z direktivo o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjsko nepremičnino (Uradni list RS, št. 12/17).

156. člen
(sprememba predpisa)

V Zakonu o izvajanju Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 200/20 in 16/23) se v 3. členu v prvem odstavku na koncu sedme alineje črta beseda »in« ter doda vejica, na koncu osme alineje pa se pika nadomesti z besedo »in« in doda nova deveta alineja, ki se glasi:

»– Agencija za zavarovalni nadzor.«.

157. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.

Št. 450-15/26-2/13

Ljubljana, dne 20. oktobra 2026

EVA 2026-2190-0018

EPA 302-X

Državni zbor
Zoran Stevanović
predsednik

Ta zakon je bil razglašen z Ukazom o razglasitvi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-3) št. 003-02-1/2026-226, ki ga je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar izdala dne 28. oktobra 2026.