17. člen
TRAJNO PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH (TRAJNI PRESEŽKI)
Trajni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, če se na osnovi strokovne analize ugotovi, da zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma ekonomskih razlogov najmanj za obdobje enega leta delavcem ne bo možno zagotoviti dela na delovnih mestih, za katere so sklenili delovno razmerje, oziroma na drugih delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim.
Obstoj trajnega presežka delavcev ugotovi poslovodni organ oziroma delodajalec, ki je dolžan čimprej obvestiti delavski svet oziroma drug organ, ki predstavlja delavce, in sindikat o:
V primeru, da bo trajni presežek večje število delavcev, mora poslovodni organ oziroma delodajalec o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, o številu in kategorijah nepotrebnih delavcev ter o rokih, v katerem bo prenehala potreba po delu, čimprej obvestiti tudi Zavod za zaposlovanje in pristojni upravni organ.
Za večje število delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 dneh nepotrebnih:
V isto kategorijo presežnih delavcev se uvrstijo vsi delavci, ki v organizaciji delajo na delovnih mestih, za katere se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe in jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
Sindikalnim zaupnikom se morajo posredovati konkretni podatki o delavcih, ki naj bi bili trajni presežek ter predlog programa razreševanja presežnih delavcev, najkasneje 10 delovnih dni pred določitvijo konkretnih presežnih delavcev na organu upravljanja. Konkretne delavce, ki so ugotovljeni kot trajni presežek določi organ upravljanja v podjetju s programom presežnih delavcev ob predhodnem informiranju sindikata. Program organ upravljanja obravnava skupaj s sindikati in organom, ki zastopa delavce.
V programu razreševanja trajno presežnih delavcev je potrebno določiti:
Po sprejemu programa razreševanja trajno presežnih delavcev in določitvi konkretnih delavcev, ki so trajni presežek, na organu upravljanja, morajo vsi delavci, ki so določeni kot trajni presežek, prejeti pisne sklepe z obrazložitvijo vzrokov in načinom reševanja njihovega položaja.
V primeru, da je v organizaciji z več kot 100 delavci določenih kot trajni presežek več kot 10 % zaposlenih delavcev, mora organizacija oziroma delodajalec razporediti prenehanje delovnega razmerja na obdobje, daljše od 6 mesecev. V tem primeru mora organ upravljanja oziroma delodajalec pripraviti program razreševanja presežnih delavcev v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje.
Če organ upravljanja oziroma delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v 15 dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.
V primeru, da je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija odloči.
Če se arbitraža ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega aribtra, imenuje arbitra na predlog strank sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež organizacije oziroma delodajalca.
Delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov ne preneha:
Šestmesečni rok za delavce iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka začne teči ko se delavec vrne na delo. Delavcu iz četrte in pete alinee pa po preteku mandata.
Delavcu, invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, lahko preneha delovno razmerje le z njegovim soglasjem ali pa če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja v drugi organizaciji.
Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe lahko preneha delovno razmerje le, če:
Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje:
Delavce, ki so bili začasni presežek, je možno vključiti med trajne presežke samo na osnovi izvedenega postopka, uporabe kriterijev in na podlagi vročene odločbe.
Pri določitvi konkretnih delavcev, ki naj bi bili trajni presežek, se morajo upoštevati kriteriji, navedeni v prilogi te pogodbe.
Pri določanju delavcev, ki bodo trajni presežek, in pri izbiri ukrepov, se upošteva seštevek točk, dobljen z upoštevanjem vseh navedenih kriterijev. Kot trajni presežek se najprej opredelijo delavci z manjšim skupnim ševilom točk.
V primeru skupnega enakega števila točk po vseh kriterijih iz priloge se kot trajni presežek opredelijo delavci z manjšim številom točk za socialne razmere.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
Trajno preseženim delavcem, ki jim ni bilo možno zagotoviti drugih rešitev, preneha delovno razmerje po preteku šestih mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
V času šestmesečnega roka je organizacija oziroma delodajalec dolžan omogočiti delavcu izrabo pripadajočega letnega dopusta, ki se plača po enakih kriterijih, kot če bi delal.
Odpravnine morajo biti izplačane najkasneje do prenehanja delovnega razmerja.
Delavcem, katerim se je dokupila zavarovalna doba, pripada razlika med višino odpravnine, določene v tej pogodbi ter zneskom, porabljenim za nakup zavarovalne dobe.
Če organizacija oziroma delodajalec v času šestmesečnega odpovednega roka pokliče delavca začasno na delo, mora delavcu poziv vročiti z vročilnico oziroma povratnico. Od delavca se ne more zahtevati, da nastopi delo prej kakor v 24 urah po prejemu poziva, da se mora vrniti na delo.
Delavec, ki mu je kot trajno presežnemu delavcu prenehalo delovno razmerje v organizaciji oziroma pri delodajalcu, ima pod enakimi pogoji prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja za dobo dveh let, če organizacija oziroma delodajalec v tem času ponovno zaposluje delavce.