19. člen
DELOVNI ČAS VOZNEGA OSEBJA
Delovni čas voznega osebja se določa z delovno nalogo oziroma potnim nalogom. Odmor med delom voznikov mora biti prilagojen potrebam vožnje.
Vožnja avtobusa je vožnja po voznem redu z vsemi postanki, ki jih vključuje vozni red od začetne do končne postaje.
Delovni čas, ki presega mesečni fond delovnih ur voznika in sprevodnika, se obračunava kot nadurno delo, kot učinek dela ali pa se kompenzira z odsotnostjo delavca.
Voznemu osebju v linijskem prevozu pripada 15 minut za pripravo in 15 minut za pospravo po vozilu na dan.
V prostih prevozih se efektivno delo voznika ugotavlja po tahogramskem lističu, k temu se doda čas za pripravo in pospravo vozila ter malico.
V primerih, ko je voznik pred posebno vožnjo ali po končani posebni vožnji razporejen še na druge vožnje, se mu prizna tudi čas vožnje iz odrejene delovne naloge oziroma potnega naloga.
V primerih ko sta na prosti prevoz razporejena dva voznika, pripada vsakemu čas vožnje po njegovem tahogramskem lističu in 45 minut za pripravo, pospravo in malico.
V primeru okvare vozila ali v primeru višje sile se vozniku in sprevodniku prizna dejanski delovni čas, vendar največ 8 ur na dan.
To je čas ko vozno osebje na sedežu podjetja ali v posamezni organizacijski enoti čaka na eventualno razporeditev na delovno nalogo.
Kadar se vozilo ne vrača vsak dan v svojo bazo lahko potrebno čiščenje vozila opravi vozno osebje. Normativ čiščenja je največ 1 uro na dan na vozilo.
Kolikor osebje po 1. ali 2. točki tega člena ne doseže mesečnega fonda ur po razporedu, se mu razlika ur prizna.