(1)
Kmetijska zemljiška skupnost prenaša kmetijska zemljišča v skladu s tem zakonom na kmetijske organizacije ali pa jih daje v dolgoročni zakup kmetom, gozdove pa na gozdnogospodarsko organizacijo, ki gospodari z gozdovi na tem gozdnogospodarskem območju.
(2)
Odškodnina za prenos kmetijskega obdelovalnega zemljišča ali gozda po prejšnjem odstavku se določi tako, da se valorizirani nabavni ceni prišteje še neamortizirana vrednost vloženih investicij v to zemljišče.
(3)
Če kmetijska zemljiška skupnost ne more razpolagati s kmetijskim zemljiščem ali gozdom po prvem odstavku tega člena, lahko tako zemljišče proda oziroma zamenja. Če se tako zemljišče ne da prodati oziroma zamenjati, ga da v zakup občanu, ki se po tem zakonu ne šteje za kmeta. Pri prodaji oziroma zamenjavi zemljišča ima prednost tisti, ki ima status kmeta po tem zakonu. Če kmetijska zemljiška skupnost proda ali da zemljišče v zakup občanu, ki se po tem zakonu ne šteje za kmeta, lahko obenem poda tudi zahtevo o načinu uporabe zemljišča in o drugih pogojih, ki zadevajo uporabo zemljišča. V primeru prodaje zemljišča se smiselno uporabljajo predpisi o prometu z nepremičninami, ki se nanašajo na dražbo.
(4)
Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena proda kmetijska zemljiška skupnost kmetijsko zemljišče brez javne dražbe razlaščencu, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 34. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80).