1. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni:

• - v I. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek za plačilo zneska 11.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 4. 2022 dalje do plačila, zavrne;

  - v IV. točki izreka pa tako, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati 33 % njenih pravdnih stroškov, v roku 15 dni od prejema sklepa, s katerim bodo odmerjeni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

  V ostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da je dolžna tožeči stranki plačati znesek 13.786,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4. 2022 dalje do plačila.

2. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

• - v II. točki izreka spremeni tako, da se toženi stranki naloži, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati še znesek 55.754,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4. 2022 dalje do plačila;

  - v III. točki izreka pa tako, da je dolžna tožeča stranka toženi stranki plačati 67 % njenih pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sklepa, s katerimi bodo odmerjeni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

  V ostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v preostalem delu II. točke izreka (glede zavrnitve tožbenega zahtevka za 127.780,00 EUR z z.z.o. od 28. 4. 2022 do plačila) potrdi.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 506,30 EUR pritožbenih stroškov, tožeča stranka pa je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti 229,25 EUR pritožbenih stroškov, obe sta v primeru zamude dolžni plačati zakonske zamudne obresti od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Tožeča stranka je trdila, da je bila pogodbena kazen dogovorjena za primer, če bi tožena stranka brez vednosti tožnice sama sklenila pogodbo z nasprotno stranko, s katero jo je seznanila tožeča stranka, kar se je v obravnavanem primeru tudi zgodilo. Vendar pa tožeča stranka zaradi zadevne kršitve pogodbe o posredovanju s strani tožene stranke ni izgubila temeljnega izpolnitvenega zahtevka. Nasprotno, drugi odstavek 26. člena ZNPosr posredniku v takem primeru nudi izrecno upravičenje, da od kršitelja zahteva izpolnitev posredniške pogodbe, enako kot, če kršitve ne bi bilo in bi bila ta pravilno izpolnjena. Tožena stranka pa ima kljub temu, da je sklenila kupoprodajno pogodbo oziroma pogodbo o prenosu poslovnega deleža s prodajalcem brez sodelovanja posrednika, dolžnost, da posredniku-tožeči stranki plača v posredniški pogodbi dogovorjeno provizijo. Edina obveznost naročitelja iz sklenjene posredniške pogodbe je torej denarna, plačati mora provizijo ne glede na to, ali pogodbo s tretjo osebo, s katero ga je posrednik spravil v stik, sklene s posredovanjem posrednika ali brez njega, s kršitvijo posredniške pogodbe. Zato ima pritožba prav, da si je tožeča stranka v splošnih pogojih poslovanja poleg izpolnitvenega denarnega zahtevka, ki ji ga nudi zakon tudi za primer kršitve posredniške pogodbe, neupravičeno izposlovala še pogodbeno kazen zaradi enake ali iste kršitve. Ker izpolnitveni zahtevek za plačilo posredniške provizije zapade z dnem sklenitve kupoprodajne pogodbe med naročiteljem in tretjo osebo, je tožeča stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti od neplačane provizije od dneva sklenitve te pogodbe, ki po mnenju zakonodajalca zadostijo tudi zahtevi po kaznovalni funkciji pogodbene kazni.

Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka v celoti in v skladu z ZNPosr opravila vse potrebne posredniške aktivnosti, toženi stranki preskrbela vso potrebno dokumentacijo, opravila ogled, spravila torej toženo stranko v stik s prodajalcem in ji pri tem nudila vse zahtevane in potrebne informacije, vseh nadaljnjih storitev pa ni opravila izključno iz razloga na strani tožene stranke, ki je z njo prenehala komunicirati in sama nadaljevala pogajanja s prodajalcem. V takšnem primeru tožena stranka kot naročitelj ni upravičena do znižanja provizije, pač pa ima nepremičninska družba že po zakonu pravico do celotnega plačila za posredovanje, ne glede na to, da ni opravila vseh storitev, ki bi jih, če tožena stranka ne bi prekinila sodelovanja z njo (četrti odstavek 25. člena ZNPosr).