(1)
Gasilske enote si morajo ob večjih požarih ali drugih nesrečah medsebojno pomagati. Gasilske enote lahko pomagajo na drugih območjih le, če zagotovijo ustrezno intervencijsko pripravljenost na območju, za katerega so ustanovljene.
(2)
Pomoč iz prejšnjega odstavka odredi vodja intervencije, lahko pa tudi pristojni poveljnik Civilne zaščite.