(1)
Gozdovi so zaradi svojih splošnih koristnih funkcij dobrina splošnega pomena in so pod posebnim s tem zakonom določenim varstvom. S tem zakonom se zagotavlja uresničevanje splošnih in skupnih interesov pri gospodarjenju z gozdovi, določajo osnove izkoriščanja gozdov, ukrepi za trajnost gozdov in donosov ter merila, na podlagi katerih se gozdovi razglašajo za varovalne ali za gozdove s posebnim namenom.
(2)
Dejavnosti, s katerimi se zagotavlja ohranitev in gojitev gozdov ter krepitev njihovih splošnih koristnih funkcij, so dejavnosti posebnega družbenega pomena. Za splošne koristne funkcije gozdov se po tem zakonu štejejo funkcije, ki jih imajo gozdovi iz varovalnega, hidrološkega, kimatološkega, higiensko- zdravstvenega, turistično-rekreativnega, družbeno-gospodarskega, poučnega, raziskovalnega in ljudsko-obrambnega vidika.
(3)
Lastninska pravica na gozdovih se lahko uresničuje samo v mejah tega zakona.