Pripadnik oboroženih sil, narodne zaščite, enote za zveze, civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje ali član enote in službe iz 12. člena tega zakona, ki se je v miru pri opravljanju nalog obrambe in zaščite ali v zvezi s temi nalogami brez svoje krivde poškodoval, zaradi česar je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 %, ima pravico do enkratne denarne pomoči. Denarna pomoč se mu odmeri glede na stopnjo telesne okvare, ki se ugotavlja po predpisih o zdravstvenem zavarovanju oziroma za pripadnike teritorialne obrambe po predpisih, s katerimi se urejajo pravice vojaških invalidov.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka ima pravico do enkratne denarne pomoči pripadnik oziroma član tudi v primeru, kadar je njegov organizem okvarjen. najmanj za 20 % zaradi bolezni, ki je nastala ali se je poslabšala kot neposredna posledica opravljanja nalog obrambe in zaščite.
Če pripadnik iz prvega odstavka izgubi življenje ali umre zaradi poškodbe oziroma bolezni, ki jo je dobil v okoliščinah iz prvega in drugega odstavka tega člena, dobi enkratno denarno pomoč njegova družina. Denarna pomoč znaša najmanj dvanajst povprečnih mesečnih osebnih dohodkov zaposlenih delavcev v Republiki Sloveniji v zadnjih šestih mesecih pred poškodbo.
Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za vojake med vojaškim rokom v teritorialni obrambi ali organih za notranje zadeve oziroma za državljane med opravljanjem civilne službe.
Pravice iz tega člena se financirajo iz proračuna republike ali občine, ki financira dejavnost, v kateri je pripadnik opravljal naloge.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije določi višino enkratne denarne pomoči in pristojni organ za odločanje o enkratni denarni pomoči. Postopek za uveljavitev pravic vodi pristojni organ skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če ni s tem zakonom drugače določeno.