na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o tehničnih normativih za stabilne tlačne posode
OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 16-227/1983 DATUM OBJAVE: 1.4.1983
VELJAVNOST: od 1.6.1983 / UPORABA: od 1.6.1983
SFRJ 16-227/1983
227. Pravilnik o tehničnih normativih za stabilne tlačne posode
Na podlagi 10. člena, prvega in petega odstavka 30. člena in 53. člena zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 38/77 in 11/80) predpisuje direktor Zveznega zavoda za standardizacijo v soglasju z zveznim sekretarjem za notranje zadeve in predsednikom Zveznega komiteja za energetiko in industrijo
PRAVILNIK
O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA STABILNE TLAČNE POSODE
O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA STABILNE TLAČNE POSODE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Tlačne posode se izdelujejo, rekonstruirajo in popravljajo na podlagi tehnične dokumentacije, ki je sestavni del zbirke listin po predpisu o jugoslovanskem standardu za enotni postopek obdelave in obliko tehnične dokumentacije — zbirka listin.
II. IZRAČUN
Za izračun trdnosti in stabilnosti tlačne posode se v odvisnosti od vrste, namena in razreda posode upoštevajo:
1)
mirujoče obremenitve zaradi notranjega oziroma zunanjega tlaka;
2)
dinamične in udarne obremenitve, vštevši tudi hitre spremembe tlaka;
3)
obremenitve zaradi statičnega tlaka delovne snovi;
4)
obremenitve zaradi lastne mase posode in mase delovne oziroma preskusne snovi;
5)
obremenitve zaradi priključnih cevovodov, delovne opreme, izolacije, zaščitnih oblog proti koroziji in eroziji ter drugih posod;
6)
obremenitve zaradi vetra;
7)
obremenitve zaradi seizmičnih potresov;
8)
napetosti zaradi temperaturnih polj v materialu;
9)
lokalne napetosti pri priključkih oziroma podporah:
-
notranjih delov, npr. svežnjev cevi, plošč itd.; opreme, npr. motorjev, strojev, kompresorjev itd.;
-
podpor in delov za pritrditev in nošenje, npr. podpornih plaščev, sedežev, nosilnih ušes, obročev itd.;
-
nagle spremembe oblike in nosilnih prerezov;
10)
nestabilnost oblike zaradi zunanjega tlaka;
11)
obremenitve zaradi lastnih vibracij;
12)
obremenitve zaradi vibracij dodatnih naprav.
Na podlagi obremenitev in napetosti iz 6. člena tega pravilnika se v odvisnosti od namena, razreda, velikosti in oblike izračunavajo naslednji deli tlačne posode:
1)
valjasti, kroglasti in stožčasti plašči;
2)
dna;
3)
ojačitve odprtin in pokrovov;
4)
priključni podaljški in njihove ojačitve;
5)
podprte in ojačene stene;
6)
prirobnice in prirobnični stiki (vijaki, matice, tesnila);
7)
ojačitev plašča;
8)
stezni in vezni deli v notranjosti posode;
9)
podporni plašči, noge, sedeži;
10)
temeljne plošče in temeljni vijaki;
11)
nosilna ušesa, oporniki, vijaki, vrvi;
12)
vsi drugi deli, ki niso navedeni v 1. do 11. točki tega člena, utegnejo pa vplivati na varen in zanesljiv prevoz, montažo, preskus in obratovanje.
Pri dinamični obremenitvi tlačnih posod je treba pri izračunu upoštevati dinamično trdnost osnovnih materialov in spojev.
Na telesu tlačne posode in na njenih delih za naslanjanje in pritrjevanje se v odvisnosti od vrste, namena in postavitve preverjajo kombinirane napetosti, povzročene:
1)
s tlakom na stene posode;
2)
z lastno maso posode, delovne oziroma preskusne snovi in nosilne opreme;
3)
s silo vetra;
4)
s silo seizmičnih potresov.
III. KONSTRUIRANJE
Pri konstruiranju tlačnih posod in njihovih delov se praviloma uporabljajo oblike, katerih način izračunavanja je določen s predpisi o jugoslovanskih standardih.
Če se uporabijo oblike posode ali njenih delov, katerih ustreznost se težko dokaže z izračunom, je treba pred začetkom izdelave na modelu ali prototipu dokazati, da je konstrukcija ustrezna in varna.
Konstrukcija tlačne posode mora omogočati pregled, popravilo in čiščenje posode znotraj in zunaj. Zato mora imeti posoda na mestih, ki so dostopna za pregled, pregledovalne in delovne odprtine v skladu s predpisi o jugoslovanskem standardu za odprtine in pokrove.
Pregledovalne odprtine in delovni priključki se ne smejo postavljati na zvarne spoje, razen kadar jih zaradi dimenzij posode ni mogoče izvesti izven teh spojev, pri čemer mora biti zvarni spoj popolnoma pregledan in prekušen po metodi brez odvzema materiala v dolžini, ki je dvakrat večja od dolžine prekrivanja zvarnega spoja.
Ojačitveni obroči odprtin na plašču posode morajo nalegati na površino posode in imeti kontrolno odprtino s premerom najmanj 5 mm.
Na vseh posodah, katerih delovna snov je strupena, vnetljiva ali jedka, mora ojačitveni obroč imeti kontrolno odprtino z navojem M 10 za izvajanje preskusa z zrakom in milnico.
Za tlačne posode se uporabljajo izbočena, polkroglasta, stožčasta, eliptična in ravna dna.
Dna se praviloma izdelujejo iz enega kosa pločevine, za večje premere pa se lahko izdelujejo iz več med seboj soležno zvarjenih delov pred oblikovanjem ali po njem.
Načini izvedbe dna iz več delov so določeni s predpisom o jugoslovanskem standardu za izračun dna.
Dna se po izdelavi toplotno obdelajo v odvisnosti od vrste in debeline materiala ter postopka oblikovanja.
Dna, izdelana s stiskanjem v toplem stanju, ni treba toplotno obdelati, če sta temperatura stiskanja in način hlajenja takšna, da se doseže učinek normalizacijskega žarjenja.
Če se za izdelavo delov tlačnih posod uporabljajo material in postopki, ki v strukturi materiala ne povzročajo škodljivih sprememb, žarjenje ni potrebno, če se s preskusom dokaže, da v strukturi oziroma lastnostih tega materiala niso nastale nedopustne spremembe.
Noge, podpore in nosilni elementi se praviloma pritrdijo v smeri obremenitve posode. Če so noge ali podpore postavljene drugače, je treba z izračunom dokazati varnost take postavitve.
V tehnični dokumentaciji tlačnih posod je treba jasno navesti kakovostni razred zvarnega spoja, lego, vrsto šiva in njegove dimenzije, pripravo zvarnega spoja, način in postopek varjenja, vrsto dodatnega in pomožnega materiala ter kontrolo ustreznosti zvarnega spoja.
Pri varjenju se praviloma uporabljajo soležni zvarni spoji. Obojestranski kotni in vogelni spoji ter kombinacija s soležnimi zvarnimi spoji se lahko uporabljajo pri varjenju prirobnic priključkov in podobno ter pri varjenju drugih delov posode, razen plašča.
Pri soležnih zvarnih spojih delov z različno debelimi stenami mora biti prehod od enega dela k drugemu postopen, tako da se večja debelina stene postopno zmanjšuje v dolžini, ki je najmanj trikrat večja od razlike debelin zvarjenih delov.
Če razlika med debelinama sten ni večja od 30% debeline tanjše stene in če ne presega 5 mm, debeline stene ni treba zmanjšati, postopni prehod od debelejšega dela k tanjšemu pa je treba izvesti s šivom z najmanjšim nagibom 1:4.
Za posebne konstrukcije (na primer kroglaste posode) je v stikališču dopustna do 10 mm razlika med debelinama sten, ki mora biti enakomerno razporejena na obe strani, postopni prehod s šivom pa izveden na obeh straneh stene z nagibom 1:4.
Vzdolžni zvari posameznih delov plašča ter meridianski in tetivni zvari dna morajo biti pomaknjeni drug proti drugemu po obsegu oziroma po vzdolžnem zvaru plašča — najmanj za 100 mm pri debelini pločevine do 20 mm, najmanj 200 mm pa pri večji debelini.
Zvarni spoji praviloma ne smejo biti na mestih, kjer so napetosti večje, in ne na mestih, kjer utegnejo nastati napetosti, ki jih je težko preveriti.
Ojačeni podstavki, noge ali njihove podložne pločevine se namestijo tako, da ne pokrivajo šivov na posodi. Če to ni mogoče, se morajo pokriti zvari kontrolirati s presvetlitvijo ali po kakšni drugi primerni metodi. Konci šivov plašča in šivov, s katerimi so noge privarjene k plašču, morajo biti med seboj oddaljeni najmanj dvakrat toliko, kot je debela stena posode. Podložne pločevine, ki so popolnoma privarjene k plašču, morajo imeti izvrtino za kontrolo neprepustnosti s premerom najmanj 5 mm. Da se napetosti ne bi koncentrirale, se vogali zavarjenih plošč izvedejo tako, da je premer zaobljenosti večji od dvojne debeline plošče, najmanj pa 20 mm.
IV. IZDELAVA
Izdelava delov
Za izdelavo delov tlačne posode se material izbere glede na namen, vrsto in razred posode, način izdelave, delovno snov, računski tlak, računsko temperaturo, vrsto napetosti, odpornost proti koroziji in pogoje uporabe.
Za dele tlačnih posod, ki niso pod tlakom in obremenitvijo, se lahko določajo samo tisti materiali, ki izpolnjujejo vse pogoje za uporabo določene tlačne posode.
Za izdelavo delov tlačnih posod se ne smejo uporabljati materiali neznanega izvora, načina izdelave in kakovosti.
Za dele tlačnih posod, ki se varijo, se lahko uporablja samo material z garantirano varilnostjo.
Za dede tlačnih posod, ki se izračunavajo, se smejo uporabljati samo materiali, ki so toplotno obdelani po ustreznih predpisih o jugoslovanskih standardih za materiale.
Če se deli tlačne posode izdelujejo z oblikovanjem v toplem stanju (npr. kovanjem, stiskanjem ipd.), se lahko uporabi toplotno neobdelan material. Ti deli morajo biti toplotno obdelani po končani izdelavi, če temperatura med toplim oblikovanjem pade pod zgornjo mejo rekristalizacije (Ars).
Za izdelavo delov tlačnih posod, ki se izračunavajo, se smejo uporabljati samo tisti materiali, za katere obstajajo podatki in dokazila o kakovosti, ki so določeni s predpisi o jugoslovanskih standardih za materiale za določene namene.
Za dele tlačnih posod, ki se izračunavajo, se v odvisnosti od razreda tlačne posode preskuša material po vrsti in obsegu, kot je določeno v tabeli št. 1:
Tabela št. 1
|
Vrsta preskušanja materiala
|
Razred I
|
Razred II
|
Razred III
|
Razred IV
|
|
1
|
2
|
3
|
4
|
5
|
|
Določanje velikosti zrna in nečistoče
|
+1)2)
|
-
|
-
|
-
|
|
Določanje žilavosti na preskušancu z ostro zarezo 2v - v normaliziranem stanju, pri prekoračitvi 3% - ne hladne deformacije pa v stanju staranja
|
+1)
|
-
|
-
|
-
|
|
Določanje žilavosti na preskušancu z ostro zarezo 2v - v normaliziranem stanju, pri prekoračitvi 5% - ne hladne deformacije pa v stanju staranja
|
-
|
+1)
|
+1)
|
-
|
|
Določanje meje raztezanja(sigma) 0,2 pri zvišanih temperaturah, ko tlačne posode delujejo pri zvišanih temperaturah
|
+1)2)
|
+1)2)
|
-
|
-
|
|
Določanje deleža delta- ferita v osnovnem materialu in v čisti kovini šiva, če gre za austenitna jekla
|
+2)
|
+2)
|
+2)
|
-
|
|
Določanje Klo vrednost za debele materiale in materiale z visoko trdnostjo pri statični in dinamični obremenitvi
|
+1)
|
-
|
-
|
-
|
|
Določanje Klo ali COD
|
-
|
+1)
|
-
|
-
|
|
Določanje krhkosti cone vpliva toplote pri zvarnih spojih
|
+1)
|
-
|
-
|
-
|
|
Določanje difundiranega vodika v šivu
|
+1)
|
-
|
-
|
-
|
|
Preskušanje varilnosti z zvijanjem – brez zareze
|
-
|
+1)
|
+1)
|
-
|
|
Preskušanje varilnosti s preverjanjem nastajanja razpok na hladno
|
+1)
|
-
|
-
|
-
|
|
Preskušanje občutljivosti na krhki lom s padajočim bremenom pri dinamični obremenitvi, po COD metodi pa pri statični obremenitvi
|
+1)
|
-
|
-
|
-
|
|
Preskušnja plastnosti pri obremenitvi v smeri debeline
|
+1)
|
+1)
|
-
|
-
|
|
Preskušnja nagnjenosti k interkristalni koroziji
|
+2)
|
-
|
-
|
-
|
|
Kontrola na lamelami lom pri obremenitvi v smeri debeline
|
+1)
|
-
|
-
|
-
|
|
Mehanske lastnosti
|
+3)
|
+3)
|
+4)
|
+5)
|
|
Kemična sestava
|
+3)
|
+3)
|
+4)
|
+5)
|
Klo — žilavost loma