Pravna oseba lahko sklene, da revalorizira obratna sredstva v materialni obliki (zaloga), pri čemer obvezno uporablja predpisani način revalorizacije, rezultat realizacije pa se šteje za revalorizacijski prihodek.
Ne glede na šesti odstavek 77. člena tega zakona lahko pravna oseba, ki po drugem in tretjem odstavku 43. člena tega zakona nadomesti del amortizacije v breme trajnih virov poslovnih sredstev, nadomesti tudi sorazmerni del presežka revalorizacijskih odhodkov nad revalorizacijskimi prihodki v breme trajnih virov poslovnih sredstev.
Pravna oseba lahko sklene, da na nematerialnih naložbah razmeji povečane neto zneske revalorizacije obveznosti do trajnih in dolgoročnih virov sredstev, izkazanih v devizah (po zmanjšanju za povečanje revalorizacije trajnih in dolgoročnih terjatev in naložb, izkazanih v devizah), ki izvirajo iz hitrejše rasti tečajev deviz od stopnje rasti drobnoprodajnih cen.
Tretji odstavek tega člena se ne nanaša na narodne banke, banke in druge finančne organizacije.
Pravna oseba lahko na aktivnih časovnih razmejitvah razmeji del prejetih deviznih predujmov do njihove realizacije, vendar največ do zneska, ki izvira iz hitrejše rasti tečajev deviz, v katerih je izražen predujem, od stopnje rasti drobnoprodajnih cen.