Pri prvi overitvi meril izolacijske upornosti se preverijo naslednje lastnosti:
Lastni pogrešek se preveri najmanj pri eni vrednosti za vsako merilno območje merila, ki leži med 50% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja. Najmanj na enem merilnem območju pa se uporabni pogrešek preveri pri najmanj treh vrednostih, od katerih leži ena med 10% in 40% nazivne vrednosti merilnega območja, ena med 30% in 70% in ena med 60% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja. Najmanj na enem merilnem območju se vrednost upornosti, ki leži med 50% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja, preveri pri vsaj treh nazivnih izhodnih napetostih merila, ki vključujejo najnižjo in najvišjo razpoložljivo merilno napetost;
Če merilo generira manj kot pet diskretnih vrednosti nazivnih izhodnih napetosti, se preverijo vse. Vhodna upornost merilnega sistema mora znašati najmanj 100 MΩ. Če merilo vsebuje tudi notranji sistem za merjenje generirane izhodne napetosti, se preveri tudi ta pri istih vrednostih kot generirana nazivna izhodna napetost. Odstopanje od nastavljenih vrednosti ne sme biti večje kot ± 10%;