13. člen
(izvrševanje dela v splošno korist)
(1)
Delo v splošno korist ne sme biti namenjeno pridobivanju dobička.
(2)
Svetovalec pri izbiri izvajalca dela v splošno korist upošteva, kakšno delo bi bilo primerno za osebo glede na njene osebne lastnosti in okoliščine, zdravstveno stanje, morebitno zaposlenost, sposobnosti, znanja in veščine, stalno ali začasno bivališče ter upošteva tudi aktualno razpoložljivost delovnih mest med izvajalci sankcij.
(3)
Pred nastopom dela izvajalec sankcije osebo napoti na zdravstveni pregled. V primeru, da oseba ni zmožna opravljati dela, izvajalec sankcije s tem seznani svetovalca, ki obvesti organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge. Izvajalec sankcije uredi zavarovanje osebe za primer invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicno bolezni po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen pri zavodu za zdravstveno zavarovanje.
(4)
Izvajalec sankcije usposobi osebo za varno opravljanje dela.
(5)
V dogovoru o opravljanju dela v splošno korist, ki ga sklenejo probacijska enota, izvajalec sankcije in oseba, se natančneje opredeli vrsta dela in način izvrševanja dela v splošno korist, delovne naloge, opravila, ki jih bo oseba opravljala, obdobje opravljanja dela, kritje stroškov povezanih z izvrševanjem dela v splošno korist, mentor s strani izvajalca sankcije, poročanje mentorja o izpolnjevanju naloge ter način ter pogostost obveščanja o izpolnjevanju naložene naloge.
(6)
Če je oseba na dan sklenitve dogovora iz prejšnjega odstavka upravičena do socialnovarstvenih prejemkov in opravlja delo najmanj v obsegu 5 ur dnevno, regres za prehrano med delom krije Uprava Republike Slovenije za probacijo (v nadaljnjem besedilu: uprava). Pri obračunu regresa za prehrano se upoštevajo določila, ki veljajo za javne uslužbence.
(7)
Če je oseba na dan sklenitve dogovora iz petega odstavka tega člena upravičena do socialnovarstvenih prejemkov, krije stroške prevoza uprava. Strošek prevoza se izračuna na podlagi oddaljenosti od kraja stalnega ali začasnega bivališča ali kraja, od koder se oseba dejansko vozi, če je od kraja izvrševanja dela v splošno korist oddaljen najmanj dva kilometra v eno smer. Za izračun razdalje se uporablja spletni daljinomer Najdi.si. Strošek prevoza pripada osebi za vsak dan prisotnosti na delu, ki se ugotavlja na podlagi liste prisotnosti pri izvajalcu sankcije.
(8)
Višina nadomestila potnih stroškov znaša 0,16 eura za vsak kilometer.
(9)
Višina nadomestila potnih stroškov se spremeni 1. februarja, če se je v preteklem koledarskem letu cena 95-oktanskega bencina spremenila za več kot 5 %, in sicer za enak odstotek. Spremembo višine povračila potnih stroškov določi minister za pravosodje.
(10)
Uprava krije stroške zdravstvenega pregleda in usposabljanja za varno opravljanje dela, ter stroške zavarovanja osebe za primer invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen pri zavodu za zdravstveno zavarovanje.
(11)
Naloge mentorja so:
(12)
Svetovalec spremlja in nadzira, ali oseba izpolnjuje naloge, ki so opredeljene v dogovoru o opravljanju dela v splošno korist. Če na podlagi obvestila izvajalca sankcije, lahko pa tudi neposredno, ugotovi, da napotena oseba ne izpolnjuje nalog, o tem obvesti organ, ki je zahteval izvrševanje probacijske naloge.
(13)
Za delno neizpolnjevanje ali neizpolnjevanje nalog se štejejo naslednja ravnanja osebe: