(1)
Planino pri Sevnici se razvija kot najpomembnejše središče v južnem delu občine. Ohranja in krepi se družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti ter področje izobraževanja. Posebna pozornost se posveča razvoju turizma na območju grajskega kompleksa in proizvodnih dejavnosti v sklopu obstoječe gospodarske cone.
(2)
Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa
(2.1) Planina pri Sevnici leži ob regionalni cesti RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica, na katero se navezuje preko lokalne ceste LC 369120. Lokalna cesta predstavlja hrbtenico prometnega omrežja na območju naselja, na katero se navezuje serija manjših prometnic.
(2.2) Načrtovana je rekonstrukcija večine prometnic na območju s poudarkom na izboljšanju vstopov v naselje (preureditev križišča regionalne ceste z osrednjo lokalno prometnico) ter zagotovitvi ustreznih površin za kolesarje in pešce ob osrednji prometnici skozi naselje.
(2.3) Kolesarske steze in pešpoti se uredi tudi v sklopu rekonstrukcije ostalih prometnic, kjer prostorske možnosti to dopuščajo. Ohranja in dopolnjuje se sistem kolesarskih stez in pešpoti na območju gradu Planina in grajskega parka. Kolesarske in peš poti se oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje središčna območja in stanovanjske soseske v zaledju ter območja atraktivne krajine v neposredni okolici naselja (območje Bohorja).
(2.4) Javne površine za mirujoči promet se prednostno zagotavlja na območjih družbene infrastrukture in zelenih površin (staro jedro naselja, avtobusno postajališče, pokopališče).
(3)
Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) Naselje se z vodo oskrbuje preko javnega vodovodnega sistema, ki se obnavlja in posodablja.
(3.2) Javno kanalizacijsko omrežje je urejeno v jedru naselja in na območju zgoščene stanovanjske gradnje. Obstoječi sistem je mešanega tipa in je priključen na lokalno čistilno napravo. Načrtovana je dopolnitev omrežja z izvedbo ločenega sistema.
(3.3) V vzhodnem delu naselja je urejeno pokopališče.
(4)
Razporeditev dejavnosti
(4.1) Razvoj centralnih dejavnosti se prednostno zagotavlja v sklopu delne prenove starega jedra in notranjega razvoja v novem jedru naselja. Ohranja in razvija se tudi obstoječi fokus družbene infrastrukture ob šoli.
(4.2) Storitvene dejavnosti se razvija na območju jedra in v novo oblikovanem fokusu na vzhodnem robu naselja ob bencinskem servisu.
(4.3) V okviru prenove grajskega kompleksa s parkom se posebno pozornost namenja njegovi vključitvi v turistično ponudbo, za kar je potrebno v prihodnosti izdelati razvojno varovalno vizijo s poudarkom na ohranjanju in prenovi krajinskih kvalitet in arhitekturne podobe kompleksa. Turistične dejavnosti se razvija tudi v sklopu prenove historičnega jedra.
(4.4) Površine za razvoj poslovnih in proizvodnih dejavnosti se zagotavljajo z aktiviranjem obstoječih površin v sklopu gospodarske cone na lokaciji podjetja Tajfun.
(4.5) Kot osrednji fokus športnorekreacijskih dejavnosti v naselju se ohranja kompleks ob šoli. Površine za nadaljnji razvoj rekreacijskih dejavnosti se zagotavlja v zahodnem delu naselja.
(4.6) Ustrezne stanovanjske kapacitete se zagotavlja na celotnem območju naselja, večji obseg novih stanovanjskih enot pa je predviden predvsem v okviru zaokrožitev in širitev obstoječih stanovanjskih sosesk na južnem robu naselja.
(5)
Urbanistično oblikovanje naselja
(5.1) Naselje ima izrazito linijsko (obcestno) zasnovo - jedro naselja poteka po slemenu ter se zaključi s trgom ob cerkvi in grajskim kompleksom nad njim. V novejšem času so se pod jedrom začeli oblikovati sklopi pozidave suburbanega tipa (poslovni in proizvodni objekti, stanovanjska gradnja), ki pa zaradi nižje lege jedru vizualno ne konkurirajo.
(5.2) Z delno prenovo se oblikovno in funkcijsko revitalizira grajski kompleks s parkom, pri čemer se posebna pozornost posveča njegovi vključitvi v turistično ponudbo naselja in širšega prostora.
(5.3) Ohranja se niz dominant, ki se vrstijo od grajskih razvalin in cerkve Sv. Marjete preko pokopališča do križevega pota in cerkve Sv. Križa vzhodno od naselja.
(5.4) Trg ob cerkvi Sv. Marjete se ohranja in oblikuje v osrednji javni prostor naselja.
(5.5) Robove gospodarske cone, ki so del značilnih vedut na naselje (predvsem z vzhodne strani), se intenzivno ozeleni. Pri oblikovanju objektov v gospodarski coni se posebna pozornost posveča tudi peti fasadi (pogledi iz grajskega kompleksa).
(5.6) Ohranja se zelene cezure med Planino pri Sevnici in okoliškimi naselji, zlasti na robovih ob pomembnejših prometnicah.
(6)
Zeleni sistem
(6.1) Zeleni sistem naselja se razvija v navezavi na rekreacijske poti, ki med seboj povezujejo odprte površine naselja in rekreacijske površine v krajini. Osrednja rekreacijska os naselja se oblikuje med grajskim parkom na zahodu in križevim potom na vzhodu.
(6.2) Celovito se uredi parkovne površine v sklopu grajskega kompleksa (rekreacijske poti, urbana oprema, predstavitev značilnih elementov ipd.). Ohranja se obstoječe parkovne površine v mestnem jedru. Ob gospodarski coni se uredi nove parkovne površine kot zeleno cezuro med proizvodnjo in okoliškimi stanovanjskimi površinami.
(6.3) Športnorekreacijske dejavnosti se prednostno razvija na območju obstoječega kompleksa ob šoli. V okviru središčnih območij in stanovanjskih sosesk se uredi sistem otroških igrišč in manjših parkovnih površin.
(6.4) Gozdove in druge odprte površine se ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja.