(1)
Predsednik/-ca ESS na začetku seje obvesti ESS, kdo je, poleg članov in namestnikov, povabljen na sejo ESS.
(2)
ESS na začetku seje določikončni dnevni red. Z oznako A so določene točke dnevnega reda, ki se na seji ESS obravnavajo prvič, z oznako B so določene točke dnevnega reda, ki so se predhodno obravnavale v strokovni skupini ESS, z oznako C so določene točke dnevnega reda, ki so se predhodno obravnavale v pogajalski skupini ESS.
(3)
Predlogi, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, se predložijo predsedniku/-ci ESS in sekretarju/-ki najkasneje dan pred začetkom seje do 12. ure. Predlog lahko poda vsak od partnerjev ESS.
Nujni predlogi, da se dnevni red razširi, se predložijo predsedniku/-ci ESS in sekretarju/-ki najkasneje dan pred začetkom seje do 12. ure. Predlog lahko poda eden od partnerjev ESS.
(4)
Posamična točka dnevnega reda pod oznako A se obravnava po naslednjem postopku:
(a) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda predlagatelj poda predstavitev točke in predstavi morebitne predlagane sklepe, stališča oziroma mnenja, ki naj bi jih ESS sprejel. Časovno se predlagatelj praviloma ne omejuje.
(b) Za predlagateljem dobijo besedo predstavniki oziroma poročevalci, ki zastopajo predhodno usklajeno stališče svoje partnerske skupine. Predstavitev stališčapredstavnika posameznega partnerja je omejeno na deset minut. Če stališče partnerske skupine ni predhodno usklajeno, o tem obvestijo ESS in imajo možnost predstavitve ločenega mnenja, in sicer vsak posamezni član ESS največ pet minut. Če več partnerskim skupinam ni uspelo uskladiti stališč, poteka predstavitev ločenih mnenj izmenično med partnerji.
(c) Predsednik/-ca nato odpre točko dnevnega reda za razpravo. Besedo dobijo razpravljavci po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi, pri čemer prvi razpravljajo člani ESS. Vsak razpravljavec ima na voljo pet minut.
(č) Vsak razpravljavec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljavca (replika), če se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali napačno interpretirana. Replika se omeji samo na potrebno pojasnilo in ne sme trajati več kot dve minuti. O smiselnosti replike odloča predsednik/-ca ESS. Če replika ni smiselna, se govorcu beseda odvzame. Replika na repliko ni dovoljena, razen če predsednik/-ca oceni, da so bile navedbe v repliki netočne.
(d) Predsednik/-ca lahko med sejo prekine delo ESS in določi, kdaj se bo nadaljevalo. Kateri koli član lahko zahteva prekinitev seje, vendar ne več kot za 15 minut enkrat pri posamezni točki dnevnega reda. Prekinitev lahko traja več, če na obrazložen predlog o tem odloči predsednik/-ca ESS.
(e) Ko je vrstni red vnaprej priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
(f) Predlagatelj ima po razpravi možnost končne besede, ki ne sme biti daljša od 15 minut.
(g) Predsednik/-ca ESS oblikuje sklep in ga predlaga v sprejem.
(5)
Posamična točka pod oznako B ali C se obravnava po naslednjem postopku:
(a) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda predsedujoči/-a strokovnega odbora ali vodja pogajalske skupine poda poročilo o delu, predstavi morebitne predlagane sklepe, stališča oziroma mnenja, ki naj bi jih sprejel ESS.
(b) Za predsedujočim/-o strokovnega odbora ali vodjo pogajalske skupine dobijo besedo predstavniki oziroma poročevalci, ki zastopajo predhodno usklajeno stališče svoje partnerske skupine. Predstavitev stališčapredstavnika posameznega partnerja je omejena na pet minut.
(c) Če stališče partnerske skupine ni predhodno usklajeno, o tem obvestijo ESS in imajo možnost predstavitve ločenega mnenja, in sicer vsak posamezni član ESS največ tri minute. Če več partnerskim skupinam ni uspelo uskladiti stališč, poteka predstavitev ločenih mnenj izmenično med partnerji.
(č) Predlagatelj gradiva ima po razpravi možnost končne besede, ki ne sme biti daljša od deset minut.
(d) Predsednik/-ca ESS oblikuje sklep in ga predlaga v sprejem.