Osnova za davek od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž ali prostorov za počitek oziroma rekreacijo v najem, je znesek najemnine, prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo ter za stroške obratovanja, če te stroške plačuje lastnik sam.
Stroški iz prejšnjega odstavka se priznajo v višini 40% od najemnine. Če zavezanec predloži dokazila o višjih stroških od normiranih, se priznajo dejanski stroški in amortizacija.