10. člen
(izračun zahtevanega solventnostnega kapitala omejenega sklada – standardna formula)
(1)
Zavarovalnica izvede izračun zahtevanega solventnostnega kapitala omejenega sklada, kot da bi bil omejeni sklad ločen podjem. Zavarovalnica v izračun vključi kapitalsko zahtevo za operativno tveganje ter morebitne ustrezne prilagoditve zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov.
(2)
Pri združevanju kapitalskih zahtev po najslabšem možnem scenariju za zavarovalnico kot celoto, za vsak podmodul in modul tveganja, z uporabo postopka za združevanje v standardni formuli v skladu z 203. členom ZZavar-1, lahko zavarovalnice pripoznajo razpršenost tveganj znotraj omejenega sklada.
(3)
Zavarovalnica izračuna zahtevani solventnostni kapital na ravni posameznega omejenega sklada brez upoštevanja učinka zmanjševanja tveganj zaradi morebitnih prihodnjih diskrecijskih upravičenj. V primeru udeležbe pri dobičku zavarovalnica v zvezi s spremembo prihodnjih stopenj udeležbe na dobičku oblikuje realne predpostavke, ki ustrezno upoštevajo vpliv šoka na ravni omejenega sklada, vključno z vplivom na vrednost prihodnjih prenosov, ki jih je mogoče pripisati delničarjem, ter morebitne pogodbene, pravne in zakonske zahteve, ki urejajo mehanizem za udeležbo pri dobičku.
(4)
Če se pri uporabi dvosmernih scenarijev zgodi, da je kapitalska zahteva za najbolj neugoden scenarij negativna tudi ob upoštevanju morebitnega povečanja obveznosti zaradi mehanizmov za udeležbo pri dobičku in bi zato to povzročilo povečanje osnovnih lastnih virov sredstev znotraj omejenega sklada, je treba to kapitalsko zahtevo določiti na vrednost nič.