5.2.3. Podrobnejša zasnova organizacije dejavnosti
Konkretizacija razvojnih ciljev za posamezne dejavnosti izhaja iz upoštevanja dejanskega razvoja posameznih dejavnosti do sedaj, iz ocene ustreznosti dosedanjih usmeritev in iz usklajenega upoštevanja potreb skupnosti in posameznikov ob zagotavljanju varstva temeljnih kvalitet v prostoru.
Urbanistična zasnova določa sledeč razvoj posameznih dejavnosti.
Glede na pretežno usmeritev urbanistične zasnove mesta Kranja kmetijstvo v njej ni opredeljeno kot ključna razvojna perspektiva. Kmetijske površine so glede na kriterije razvrstitve kmetijskih zemljišč razdeljene na:
V območju urbanistične zasnove se nahaja okoli 500 hektarjev kmetijskih zemljišč. Poleg kmetijskih površin se v zasnovi nahajajo še tudi stavbna zemljišča za potrebe kmetijske proizvodnje, ki se jim namenska raba ne sme spreminjati.
V skladu s strokovno podlago Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj, so gozdovi znotraj urbanistične zasnove razporejeni na varovalne gozdove, gozdove s posebnim namenom in večnamenske gozdove. Z dolgoročnim planom širimo obseg gozdov s posebnim namenom v obrečnih koridorjih Save in Kokre, kjer se ustrezno zmanjša druga namenska raba. Delno se zmanjša obseg gozdov na področju širjenja poselitve Pševa in Mlake.
V območju urbanistične zasnove mesta Kranja se nahaja okoli 250 hektarja gozdnih površin ter okoli 40 hektarjev gozdov, ki se jim določa preplet funkcij z rekreacijo v naravi. V površino slednjih niso zajete gozdne površine Šmarjetne gore, kjer je prav tako možna dopolnilna funkcija rekreacije v naravnem okolju, vendar ta ni prevladujoča.
V območju urbanistične zasnove se opredeljuje okoli 760 hektara površin, na katerih je že ali se načrtuje stanovanjska gradnja kot pretežna funkcija območja. Poleg teh je dodatno opredeljenih še 250 hektarjev površin, v katerih se stanovanja prepletajo s centralno ali družbeno dejavnostjo.
Stanovanjska gradnja predstavlja enega od največjih uporabnikov prostora. Potrebe po stanovanjih imajo številne značilnosti – poleg tega, da so vselej aktualne, nosijo pečat strukturnih sprememb v gospodarstvu in z njimi povezanih sprememb v strukturi agrarnega in mestnega prebivalstva.
Postopek planiranja stanovanjskih potreb izhaja iz:
Na površinah mestne zasnove se je v preteklosti najintenzivnejša gradnja formirala v vzhodnih predelih (Planina), ki je poudarjala izgradnjo večstanovanjskih bivalnih enot v izjemno strnjeni povezavi z velikim faktorjem izkoristka razpoložljivih zemljišč.
Razporeditev omrežja stanovanj v mestu s somestjem bo poudarjala enakomeren razvoj poselitve v vseh robnih predelih urbanistične zasnove (individualna gradnja) in nadaljevala načrtovano, a nedokončano realizacijo večstanovanjske gradnje na Planini, pri čemer bo poudarjala manjšo gostoto poselitve od obstoječe oziroma v preteklosti načrtovane. Sočasno z interniranjem robnih pozidav bo treba posebno pozornost posvetiti notranji oživitvi mesta z izrabo neustrezno eksploatiranih stavbnih zemljišč v središču mesta, še posebej pa zagotoviti pogoje za prenovo starega mestnega jedra z neposredno okolico (prostorska makrocelota Jedro). Pri obravnavi prostorskih rešitev te makrocelote je potrebno:
(1)
regulirati prometni režim z zagotovitvijo boljšega dostopa do mestnega jedra, to je zgraditi vzhodno vpadnico in sočasno zagotoviti kvalitetne lokacije za izgradnjo sistema garažnih hiš (stara Sava, Merkur,…);
(2)
zagotoviti učinkovite socialne, ekonomske in komunalne ukrepe, ki bodo stimulirali aktiviranje praznih stanovanjskih površin v objektih in spodbuditi investicije v prenovi;
(3)
zvišati bivanjske kvalitete v mestnem središču, kot posledico prej opisanih funkcionalnih usmeritev, ob kvalitetni preobrazbi mestnih ambientov, arhitekture in ureditev prostora;
(4)
zgraditi sodobno avtobusno postajo z razširitvijo na obstoječi lokaciji in njeno navezavo na iztek vzhodne vpadnice na eni strani ter povezavo s severno mestno obvoznico;
(5)
oblikovati zaključene mestne prostore z ustvarjanjem mestnega ambienta, ki postanejo vodilo za mestno stavbno arhitekturo; gre za oblikovanje sistema mestnih ulic, mestnih trgov in parkov;
(6)
varovati historično jedro in kvalitetno arhitekturno dediščino na ta način, da jo usposabljamo za ustrezne potrebe sodobnega življenja in da ustvarjamo nove arhitekturne kvalitete v kontekstu s podedovanimi;
(7)
odbirati dejavnosti in programe mestnega centralnega značaja, tako da jih zlagoma usmerjamo tudi na predele povsem stanovanjskega značaja, da izločimo dejavnosti industrijsko proizvodnega značaja in velike generatorje prometa ter stremimo k prepletu mestnih funkcij za bolj uravnotežen značaj mesta.
Urbanistična zasnova mesta Kranja vključuje 69,6 hektarov površin za proizvodne dejavnosti ter 81,6 hektarjev površin za kombinirane proizvodne, storitvene in trgovske dejavnosti. Nekdanji razvoj industrije je temeljil na izključnih funkcijah proizvodnje znotraj za to opredeljenih con. Gospodarski razvoj zadnjega desetletja pa kaže stagnacijo in v nekaterih dejavnostih proizvodnje celo znaten upad potreb po enovrstnih namembnostih območij. Zato urbanistična zasnova določa sledeče opredelitve:
5.2.3.1.5 Razporeditev družbenih in centralnih dejavnosti
Centralne dejavnosti v mestnem okviru so locirane z namenom zadovoljitve potreb mesta z zaledjem, zato gravitirajo v dvoje močnejših centrov in sicer v območje Otoka in območje Primskovo – Planina. Prvi center je pretežno namenjen mestu, drugi pa gravitacijskemu območju somestja ter širšemu gravitacijskemu območju. Z vidika uravnotežene razporeditve centralnih dejavnosti znotraj celotnega območja so pomembnejši podcentri vključeni tudi v večino prostorskih makrocelot. Pri določitvi lokacij mestnega in regijskega pomena je osnovno izhodišče tako, da so:
(1)
dejavnosti, v katerih je na majhnih površinah zaposleno veliko ljudi, s potrebo po dobrih medsebojnih kontaktih, locirane v mestnem središču;
(2)
dejavnosti, za katere so potrebne velike površine in manjša potreba po kontaktih ter so lahko vezane na uporabo prometnih sredstev, locirane izven središča mesta;
(3)
dejavnosti, za katere predstavlja število prebivalcev stanovanjskega območja ekonomsko osnovo za eksistenco, locirane neposredno v stanovanjskih območjih.
Družbene dejavnosti so deljene na več skupin, ki so locirane glede na osnovni namen in funkcijo:
(1)
upravne funkcije Mestne občine Kranj in širšega zaledja so osredotočene v osrednjem delu mesta (Jedro) pri čemer jim je potrebno zagotoviti ustrezno dostopnost z možnostjo znatno večjih površin za mirujoči promet; ciljna usmeritev je zagotavljanje boljše dostopnosti do javnih baz podatkov ter hitrejše in učinkovitejše storitve;
(2)
izobraževalne funkcije se krepijo s koncentracijo visokošolskega in srednješolskega študija na območju Zlatega Polja z ambicijo utrditve položaja mesta kot univerzitetnega središča; v ta namen se določajo znatne širitve površin do severne mestne obvoznice. Osnovnošolsko izobraževanje se izvaja v okviru obstoječih lokacij šol, s tem da se preide na devetletno stopnjo; prostorske možnosti so zadovoljive, problematika prostorske stiske OŠ Simona Jenka pa bo razrešena s selitvijo srednje ekonomske šole na novo lokacijo.
Za potrebe povečanja populacije na področju Mlake in Britofa se predvideva širitev prostorskih kapacitet osnovne šole Kokrica in Predoslje;
(3)
varstvo predšolskih otrok je zagotovljeno z razporeditvijo obstoječih kapacitet VVZ, ki dopuščajo širitve; s krepitvijo ekonomske varnosti socialno ogroženih bo pričakovati večje popolnitve prostih kapacitet;
(4)
zdravstveno varstvo in varstvo starejših oseb se bo še nadalje odvijalo na obstoječih lokacijah, pri čemer bomo poskrbeli za zmanjšanje prostorskih stisk z izgradnjo prizidkov in lokacij varovanih stanovanj v neposredni bližini doma starejših.
Za uravnotežen razvoj mesta je potrebno zagotoviti ustrezne površine za šport in rekreacijo. Urbanistična zasnova določa širitve športno-rekreativnega centra Stanka Mlakarja, na novo opredeljuje športno-rekreativne površine ob izobraževalnem središču na Zlatem polju ter krepi večino obstoječih tovrstnih površin v mestu. Tako so znotraj urbanistične zasnove za šport in rekreacijo v naravnem okolju opredeljena, poleg že omenjenih, območja Šmarjetne gore, skakalnic, kanjona Kokre s pobočjem Ovčan, na več območjih ob poteku reke Save, Struževem, Stražišču, Bitnjah, v zeleni gozdni cezuri Planine, Kokrškem logu in Bantalah.
Kot turistično perspektivna območja so definirana središča v Bobovku in na Šmarjetni gori.
(1)
Prometni sistem
Cestni sistem mesta tvorita dva obroča in radialne vpadnice. Zunanji obroč, ki predstavlja obvozni sistem, omejuje ožje mestno območje in ga sestavljajo obstoječa vzhodna obvoznica ter predvideni severna in zahodna obvoznica. Tako zgrajen obroč bo omogočil izločitev vsega tranzitnega prometa iz ožjega mestnega središča. Notranji obroč, ki obkroža mestno središče pa predstavljajo Kidričeva, Oldhamska, Likozarjeva cesta, Cesta 1. maja, del vzhodne obvoznice, Ljubljanska cesta in sedanja zahodna obvoznica (R2-412).
Bistvene naloge pri dopolnitvi cestnega sistema mesta oziroma posameznih obročev so v gradnji severne obvoznice od regionalne ceste R1-210 na Primskovem do R2-412 severno od Struževega z viaduktom preko Kokre v območju Primskovega, nadalje vzhodne vpadnice z mostom čez Kokro in parkirno hišo na območju Stare Save ter povezavo do Koroške ceste. Določen je 200 metrski koridor zahodne obvoznice od R2-412 preko Struževega in Save, s predorom pod Šmarjetno goro do R1-210 v Zgornjih Bitnjah. Med preostalimi radialnimi vpadnicami sta zaradi novih pozidav pomembni še povezavi od Tenetiš skozi Mlako (gozd) do R2-412 in od Žabnice in Šutne po zahodnem robu Bitenj do Stražišča.
(2)
Ostale infrastrukturne ureditve
Komunalna infrastruktura mesta se izvaja na osnovi detajlnih planov posameznih nosilcev vzdrževanja in razvoja sistema infrastrukture ter v skladu z generalnimi koncepti usmeritev dolgoročnega plana Mestne občine Kranj.
Urbanistična zasnova mesta Kranj določa razmestitev dejavnosti v prostoru. Opredeljuje jih po prevladujoči namenski rabi ter definira območje možnega prepleta prevladujočih dejavnosti.
Priloga 2