9. člen
(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)
(1)
V Občini Šalovci so poplavna območja ob Veliki Krki, ki teče skozi Šalovce, in ob Mali Krki, ki teče skozi Domanjševce. Poplave so evidentirane še na območju Peskovskega, Dolenskega, Adrijanskega, Markovskega in Budinskega potoka. Podatki o poplavnih območjih so podatki iz javnih evidenc in se jih obvezno prikaže v občinskem prostorskem načrtu, v prikazu stanja prostora. Na teh območjih so dopustni le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(2)
Večji del območja občine je erozijsko območje, kjer veljajo zahtevnejši zaščitni ukrepi, le v skrajnem južnem del občine veljajo običajni protierozijski ukrepi. Zato bo občina pri načrtovanju prostorskih ureditev upoštevala varstvene ukrepe oziroma se izognila načrtovanju ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje.
(3)
Območje Občine Šalovci se nahaja na območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačena plošča nad pritličjem, kar je treba upoštevati pri gradnji zahtevnejših objektov in pri izvedbi ostalih posegov.
(4)
Požarna ogrožena območja se nahajajo na zahodni strani občine, kot je opredeljeno v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtuje dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost, kar se kot pogoj opredeli v izvedbenem delu prostorskega načrta. V vseh naseljih delujejo prostovoljna gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov.
(5)
Slovenija ima kljub razvejani hidrografski mreži celinskih voda območja, ki so izrazito vododeficitarna. Vododeficitarna območja obsegajo tudi Goričko in Občino Šalovci, kjer standard vodooskrbe ni na ustrezni ravni. Prebivalcem teh območij se zagotovi sistem trajne in kvalitetne vodooskrbe ter odvajanja odpadnih voda. Vododeficitarnost je omejitev tudi za razvoj dejavnosti, ki potrebujejo in odvajajo velike količine vode, zato se morebitno umeščanje takih dejavnosti v vododeficitarna območja predhodno vsestransko preuči z okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov. V vododeficitarnih območjih se prebivalcem prioritetno zagotavlja urejeno oskrbo z vodo. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se praviloma ne načrtuje v vododeficitarnih območjih.
(6)
V Občini Šalovci ni območij za potrebe obrambe. Občina ima izdelan občinski načrt za obrambo.
(7)
Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine, in sicer na območju že urejenega centra za ločeno zbiranje odpadkov ob čistilni napravi v Šalovcih. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju opuščenega nelegalnega kopa v Šalovcih na Bregu, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost od lokalnega središča Šalovci 38 km). Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v šolah v Šalovcih, Domanjševcih in Markovcih.