• PREDPIS
  • VELJAVEN

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja B1S/15 Breg pri Borovnici

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 80-3141/2012, stran 8198 DATUM OBJAVE: 26.10.2012

VELJAVNOST: od 10.11.2012 / UPORABA: od 10.11.2012

RS 80-3141/2012

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 10.11.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 6.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 10.11.2012
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3141. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja B1S/15 Breg pri Borovnici
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/08, 81/09 in 84/11) je Občinski svet Občine Borovnica na 14. redni seji dne 11. 10. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja B1S/15 Breg pri Borovnici

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja B1S/15 Breg pri Borovnici (v nadaljevanju: OPPN).
Ta odlok določa prostorske ureditve območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
OPPN ja izdelalo podjetje Alta 5 d.o.o., Ljubljana pod št. 013/2008, januarja 2011.

2. člen

(namen prostorske ureditve)
Prostorska ureditev je namenjena ureditvi območja OPPN za stanovanjsko gradnjo eno- in dvostanovanjskih hiš ter ureditvi pripadajoče komunalne in prometne infrastrukture.

3. člen

(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje
grafične načrte:
1. Kartografski del nadrejenega akta                 M 1:2.000
2. Katastrski načrt z območjem OPPN                    M 1:500
3. Geodetski posnetek z območjem OPPN                  M 1:500
4. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora                                    M 1:2.000
5. Ureditvena situacija                                M 1:500
6. Ureditvena situacija – profili območja          M 1:200/100
7. Načrt parcelacije                                   M 1:500
8. Zbirni načrt komunalne infrastrukture             M 1:1000.

4. člen

(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:

1.

izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,

2.

prikaz stanja v prostoru,

3.

strokovne podlage,

4.

smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5.

obrazložitev in utemeljitev OPPN,

6.

povzetek za javnost.

II. OBMOČJE OPPN

5. člen

(območje OPPN)
Območje OPPN zajema zemljišča s parcelnimi številkami: 790/1, 790/2, 790/3, 790/4, 790/5, 790/6, 790/7, 531/6, 531/7, 529/1, 531/5 in 529/2, 831/2 vse k.o. Breg ter 744/3 – del in 3635/3 – del k.o. Borovnica.
Območje OPPN meri cca 12.000 m2.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega načrta »Katastrski načrt z območjem OPPN« in »Geodetski posnetek z območjem OPPN«.

III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

6. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Prostorska ureditev zapolnjuje nezazidano vrzel v prostoru med tovarno Fenolit ter obcestno gručo pretežno stanovanjskih objektov na jugu. Posledično prihaja do zapolnitve krajinske slike območja med državno cesto Ig–Borovnica in barjem. Pojavnost prostorske ureditve je močnejša z barjanske strani, saj bodo načrtovani objekti jasno vidni z večjega dela okoliškega barja. Pa vendar ta vizualna sprememba ne bo moteča, ker gre za nadaljevanje poselitvenega vzorca na meji med barjem in hribino, neposredno ob obstoječi cesti.
Povečano število prebivalcev bo predvsem generiralo nekaj novega prometa, tako na državni cesti, kot predvsem na obstoječem priključku nanjo, ki ga sedaj uporablja kakšnega pol ducata objektov. Zato se križišče preuredi in omogoči nemoteno souporabo.
Prostorska ureditev je glede velikosti posega v prostor ter tudi ostalih vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja nemoteča in ne vpeljuje novih negativnih elementov v prostor. Najbolj občutljiv je poseg v območje barja, predvsem zaradi posega v habitate. Z upoštevanjem predpisanih omilitvenih ukrepov zlasti vzpostavitvijo nadomestnega habitata so vplivi na okolje nebistveni.

7. člen

(dopustni posegi)

(1)

Dopustni so naslednji posegi:

-

priprava stavbnega zemljišča (zlasti izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, odvodnjavanje),

-

odstranitve obstoječih naprav in objektov,

-

gradnja novih objektov,

-

rekonstrukcije, prizidave in nadzidave legalno postavljenih objektov,

-

spremembe namembnosti,

-

izvajanje ukrepov za omilitev ali sanacijo vplivov na okolje,

-

gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,

-

urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

(2)

Stanovanjske objekte je dovoljeno graditi znotraj gradbenih linij in gradbenih mej. Gradbena linija (GL) je črta, ki je objekti ne smejo preseči, morajo pa se jo z eno stranico dotikati. Gradbena meja (GM) je črta, ki je objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo ali so od nje umaknjeni v notranjost. Na gradbeno linijo in gradbeno mejo se ravnajo zunanji gabariti sten; napušči in podobni elementi lahko le-to presegajo za največ 1,5 metra.
Pomožni objekti (vsi objekti ali deli objektov, ki spadajo pod nezahtevne in enostavne objekte, tudi če so zavzeti kot del osnovnega PGD, a niso posebej deklarirani kot taki, pa ustrezajo določilom veljavnega pravilnika glede izpolnjevanja zahtev za nezahtevne oziroma enostavne objekte – zlasti garaže, nadstreški …) lahko presegajo gradbeno mejo, ne pa tudi gradbene linije.
Izven območja gradbene linije je dopustno postaviti le protihrupno ograjo ob cesti Ig–Borovnica, ter medsosedske ograje. Za te posege je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.

8. člen

(namembnost objektov)
Dopustna namembnost objektov je (po CC SI):
funkcionalna enota 1:
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe
do 30 % neto tlorisne površine objekta je lahko namenjene tudi:
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe: pisarne zgolj z občasnim obiskom posameznih strank, dejavnost ne sme povzročati negativnih vplivov na okolje (predvsem hrup, izpusti v zrak ali podtalnico)
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: zgolj z občasnim obiskom strank, dejavnost ne sme povzročati negativnih vplivov na okolje (predvsem hrup, izpusti v zrak ali podtalnico)
funkcionalna enota 2:
211 Ceste: za potrebe lokalnega prebivalstva
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: za potrebe prebivalcev Občine Borovnice
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
funkcionalna enota 3:
11100 Enostanovanjske stavbe
do 30 % neto tlorisne površine objekta je lahko namenjene tudi:
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe: pisarne zgolj z občasnim obiskom posameznih strank, dejavnost ne sme povzročati negativnih vplivov na okolje (predvsem hrup, izpusti v zrak ali podtalnico)
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: zgolj z občasnim obiskom strank, dejavnost ne sme povzročati negativnih vplivov na okolje (predvsem hrup, izpusti v zrak ali podtalnico)
V vseh funkcionalni enotah se lahko gradi komunalna infrastruktura.

9. člen

(gabariti objektov)

(1)

Daljša stranica objekta in sleme objekta mora biti vzporedno z gradbeno linijo (GL) katere se objekt dotika. Osnovni tloris objekta mora biti podolgovat, v razmerju najmanj 1,2 proti 1. Dopustni so »izrastki«, ki lahko izstopajo iz tega razmerja, vendar le na nasprotni strani od gradbene linije (GL). Ti »izrastki« ne smejo biti krožnih oblik (vštevši lomljene 6 in 8 kotne »izrastke«).

(2)

Največja dopustna etažnost je P+1 oziroma P+M. Najvišja višina slemena je 11 metrov od urejenega terena.

(3)

Streha mora biti dvokapnica z naklonom med 40 in 45 stopinj. Dopustne so frčade in podobni elementi v strehah. Do 35 % projekcije tlorisne površine strehe ima lahko tudi drugačen naklon, vendar le na nasprotni strani objekta od gradbene linije (GL), na primer izrastki iz osnovnega gabarita. Drugačen naklon strehe zaradi frčade ali podobnih elementov je dopusten in se ne všteva v odstotek projekcije tlorisne površine strehe, ki ima lahko drugačen naklon. Enostavni in nezahtevni objekti imajo lahko poljubne naklone streh; tudi če se stikajo z osnovnih objektom, se površina ne všteva v odstotek projekcije tlorisne površine strehe, ki ima lahko drugačen naklon.

(4)

Kota pritličja za objekte v f.e. 3 je določena v grafičnem delu. Objekti imajo lahko koto pritličja do 30 cm višjo, nikakor pa ne nižjo, kot je določeno v grafičnem delu. Kota pritličja za objekte v f.e. 1 na sme biti več kot 30 cm nad koto urejenega terena na parceli, nikakor pa ne nižja od kote 291,80.

10. člen

(oblikovanje objektov)

(1)

Na fasadah objektov, ki gledajo neposredno proti sosednjemu objektu in so od možnega sosednjega objekta (gradbene meje sosednjega objekta) oddaljene manj kot 8 metrov, so brez pogojev dopustna okna servisnih prostorov (kopalnica, hodnik, shramba …), okna ostalih prostorov so dopustna le ob pogoju, da je višina parapeta okna višja od 160 cm.

(2)

Uporaba živih fasadnih barv ni dopustna.

(3)

Strehe morajo biti temno sive ali črne barve.

11. člen

(krajinska ureditev)

(1)

Obvezna je ozelenitev območij, ki so označena kot »obvezna ozelenitev« na karti »Ureditvena situacija«.

(2)

V »polju za možna parkirna mesta« je vsaj na vsaka 3 parkirna mesta (7,5 x 5 m) potrebno zagotoviti ozelenjen pas širine vsaj 2,5 metra (npr. 3PM skupne širine 7,5 m, 2,5 m pas ozelenitve, 3PM skupne širine 7,5 m, 2,5 m pas ozelenitve).

(3)

Na sredini krožnega obračališča v f.e. 2 je obvezna zasaditev drevesa.

(4)

Za ozelenitev se sme uporabiti le avtohtone vrste. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati zahtevane odmike od komunalnih vodov, korenine ne smejo segati v območje infrastrukture.

12. člen

(parkirni prostori)

(1)

Na eno stanovanjsko enoto do neto tlorisne velikosti 180 m2 je potrebno zagotoviti 2 PM, za večje pa 3 PM.

(2)

V primeru, da je v delu objekta tudi namembnost CC SI 12203 ali 12304, je potrebno za to dejavnost zagotoviti vsaj eno dodatno parkirno mesto, skladno z uveljavljenimi standardi.

(3)

Parkirna mesta morajo biti zagotovljena bodisi na zemljiški parceli, na kateri poteka gradnja in/ali v odmiku do 25 metrov od roba zemljišča investitorja ob cesti v »polju za možna parkirna mesta«.

(4)

Minimalna dimenzija parkirnega mesta je 2,5 x 5,0 metra. Pri radialnih parkirnih mestih (ob križišču) je na enem delu parkirno mesto lahko široko le 2,2 metra.

(5)

Obvezna je ureditev skupnih parkirnih mest v prikazu »Ureditvena situacija« označenih kot »obvezna skupna parkirna mesta«. Ta PM so namenjena za obiskovalce in služijo celotnemu območju OPPN. Prav tako se ta parkirna mesta ne štejejo v kvoto PM, ki jih mora zagotoviti vsak posamezen objekt.

(6)

Parkirna mesta v f.e. 2, ob cesti in na s parcelacijo predvideni parceli p7, je dopustno nadkriti z nadstreški za avtomobile, ki pa morajo biti s treh strani odprti. Nadstreški morajo biti enotno oblikovani v celotni f.e. 2.

13. člen

(cesta)
V f.e. 2 je obvezna ureditev ceste za potrebe stanovalcev na celotnem območju OPPN. Profil ceste:

-

hodnik, 1,5 metra