3. člen
(nastanitev oseb z mednarodno zaščito)
(1)
Osebo z mednarodno zaščito se za obdobje najdalj enega leta od vročitve odločbe o pridobitvi statusa nastani v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva, razen če ima zagotovljeno zasebno nastanitev. V tem primeru stroške nastanitve krije oseba sama.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko na prošnjo osebe z mednarodno zaščito obdobje nastanitve v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva podaljša za najdalj šest mesecev, če so za to utemeljeni zdravstveni, socialno-ekonomski ali drugi razlogi.
(3)
Utemeljenost razlogov iz prejšnjega odstavka ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo sestavlja šest predstavnikov ministrstva s strokovnimi znanji s področja integracije oseb z mednarodno zaščito, po potrebi pa komisija k sodelovanju povabi tudi predstavnike nevladnih organizacij.
(4)
V primeru združitve družine po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, se postopek nastanitve družinskih članov prične z dnem prihoda družinskih članov. Zaradi celovitosti družine se oseba z mednarodno zaščito, ki je uveljavljala pravico do združitve družine, nastani skupaj z družino.
(5)
Ob nastanitvi se osebo z mednarodno zaščito seznani s pravicami in dolžnostmi, povezanimi z bivanjem v nastanitveni zmogljivosti ministrstva, ter se ji izroči izvod hišnega reda v njej razumljivem jeziku.