(1)
Za neupravičen odjem zemeljskega plina se šteje:
(2)
Za vse obveznosti, ki nastanejo zaradi neupravičenega odjema, je odgovoren lastnik.
(3)
Neupravičen odjem se obračuna za obdobje od dneva nastanka neupravičenega odjema do dneva ugotovitve neupravičenega odjema, vendar največ za zastaralno obdobje po splošnih pravilih obligacijskega prava. Če dneva nastanka neupravičenega odjema ni mogoče določiti, lahko operater distribucijskega sistema obračuna neupravičen odjem največ za zastaralno obdobje iz prejšnjega stavka. Plačilo zapade v roku navedenem na računu.
(4)
Pri določanju količin neupravičenega odjema operater distribucijskega sistema upošteva izmerjene količine, če ni ugotovljenih posegov v merilno napravo. Če operater distribucijskega sistema ne more ugotoviti količin zemeljskega plina, določi količine, ki so odvzete med trajanjem neupravičenega odjema, na podlagi porabe na odjemnem mestu v preteklih treh koledarskih letih. Za odjemna mesta, za katera ni podatka o odjemu v preteklih treh letih oziroma je bila poraba ocenjena, se letni odjem določi na podlagi projektantsko določene predvidene letne porabe ali na podlagi povprečne porabe primerljivih odjemalcev, če ni na voljo projektantsko določene letne porabe.
(5)
Neupravičena uporaba distribucijskega sistema se obračuna v skladu z aktom agencije, ki določa metodologijo za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina. Neupravičeno porabljeni zemeljski plin se zaračuna po ceni, ki je enaka ceni zemeljskega plina za nujno oskrbo na dan izstavitve računa, povečani za 50 odstotkov.
(6)
V primeru neupravičenega odjema zemeljskega plina lahko operater distribucijskega sistema uporabniku zaračuna tudi morebitne druge stroške, ki jih ima v zvezi z neupravičenim odjemom v skladu s cenikom ostalih storitev operaterja distribucijskega sistema.
(7)
Vsak neupravičen odjem zemeljskega plina, odstranitev ali poškodbo glavne zaporne pipe, merilne naprave, zapornih elementov plinskih naprav in ostalih delov plinske napeljave ter nameščenih uradnih žigov (zalivk) lahko operater distribucijskega sistema prijavi organom pregona in/ali energetskemu inšpektorju.