Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BS 6/4-1 Gmajna, BR 6/1 Stare Črnuče in BP 6/3 Opekarna Črnuče

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 64-3028/2009, stran 9160 DATUM OBJAVE: 10.8.2009

VELJAVNOST: od 25.8.2009 / UPORABA: od 25.8.2009

RS 64-3028/2009

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 25.8.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 6.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 25.8.2009
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3028. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BS 6/4-1 Gmajna, BR 6/1 Stare Črnuče in BP 6/3 Opekarna Črnuče
Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 30. seji dne 6. 7. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BS 6/4-1 Gmajna, BR 6/1 Stare Črnuče in BP 6/3 Opekarna Črnuče

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za dele območij urejanja BS 6/4-1 Gmajna, BR 6/1 Stare Črnuče in BP 6/3 Opekarna Črnuče (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:

-

območje OPPN;

-

arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev;

-

načrt parcelacije;

-

etapnost izvedbe prostorske ureditve;

-

rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave;

-

rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;

-

pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;

-

program opremljanja zemljišč za gradnjo;

-

druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

2. člen

(prostorske ureditve, načrtovane z OPPN)
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih površin ter zelenih in parkovnih površin, pogoje za ureditev prostorov za igro otrok, pogoje za prestavitev in ureditev bajerja ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.

3. člen

(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I.        Besedilo odloka
II.       Grafični del, ki obsega naslednje
          grafične načrte:
1.        Načrt namenske rabe prostora
1.1.      Izsek iz dolgoročnega plana               M 1:5000
2.        Vplivi in povezave s sosednjimi
          enotami urejanja prostora
2.1.      Vplivi in povezave s sosednjimi           M 1:1000
          enotami urejanja prostora
3.        Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1.      Katastrski načrt s prikazom območja       M 1:1000
          OPPN
3.2.      Geodetski načrt s prikazom območja        M 1: 500
          OPPN
3.3.      Načrt obodne parcelacije,                 M 1:1000
          parcelacije zemljišč na katastrskem
          načrtu
3.4.      Načrt obodne parcelacije,                  M 1:500
          parcelacije zemljišč na geodetskem
          načrtu
3.5.      Površine, namenjene javnemu dobru,        M 1:1000
          na katastrskem načrtu
3.6.      Površine, namenjene javnemu dobru,         M 1:500
          na geodetskem načrtu
4.        Načrt arhitekturnih, krajinskih in
          oblikovalskih rešitev prostorskih
          ureditev
4.1.      Ureditvena situacija – nivo                M 1:500
          pritličja
4.2.      Ureditvena situacija – nivo strehe         M 1:500
4.3.      Ureditvena situacija – nivo 1. kleti       M 1:500
4.4.      Ureditvena situacija – nivo 2. kleti       M 1:500
4.5.      Značilni prerezi in pogledi                M 1:500
4.6.      Prikaz priključevanja objektov na          M 1:500
          javno infrastrukturo
4.7.      Prometnotehnična situacija in idejna       M 1:500
          višinska regulacija
4.8.      Prikaz ureditev, potrebnih za              M 1:500
          obrambo ter varstvo pred naravnimi
          in drugimi nesrečami

4. člen

(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:

1.

izvleček iz strateškega prostorskega plana,

2.

prikaz stanja v prostoru,

3.

strokovne podlage,

4.

smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5.

obrazložitev in utemeljitev OPPN,

6.

program opremljanja zemljišč za gradnjo,

7.

povzetek za javnost.

5. člen

(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec s.p, Ljubljana, pod številko projekta UP 07-038 v juniju 2009.

II. OBMOČJE OPPN

6. člen

(območje OPPN)
1. Obseg
Območje OPPN obsega zemljišče s parcelno številko 567/1 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 567/6, 567/4, 982/16 in 982/30, vse k.o. Črnuče.
Površina območja OPPN znaša 34.534 m2.

2.

Meja
Meja območja OPPN poteka v k.o. Črnuče. Od točke TM0 poteka meja po severni in vzhodni meji zemljišča s parc. št. 567/1 in se nadaljuje po jugovzhodni meji zemljišča s parcelno št. 567/6 in preko zemljišča s parc. št. 982/16 do točke TM1. Od točke TM1 do točke TM2 poteka meja po severovzhodnem delu zemljišča s parc. št. 982/30, preko zemljišča s parc št. 567/4, naprej po severovzhodnem delu zemljišča s parc. št. 982/30 in preko zemljišča s parc. št. 567/6. Od točke TM2 dalje poteka meja po severozahodni meji zemljišča s parc. št. 567/6 in 567/1 do izhodiščne točke TM0.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu«.

III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

7. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Območje OPPN se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po obstoječih obodnih cestah in peš komunikacijah. Dovoz v območje OPPN je predviden po Cesti Ceneta Štuparja, na katero so priključene dovozne ceste do objektov. Postaja mestnega potniškega prometa se nahaja ob Cesti Ceneta Štuparja, v neposredni bližini območja OPPN.
Po zahodnem in južnem robu območja potekata obstoječa komunalna in energetska infrastruktura, na kateri bodo priključeni predvideni objekti.
Predvidene ureditve so zasnovane tako, da omogočajo poznejšo rekonstrukcijo Ceste Ceneta Štuparja v dvopasovno cesto z obojestranskim hodnikom za pešce in drevoredom ob severni strani ceste.
V osrednjem delu območja OPPN bo v sklopu stanovanjskega bloka urejen vrtec.
V vzhodnem delu območja OPPN je predvidena gradnja doma starejših občanov, ki bo namenjen širšemu območju. Južno od njega je načrtovana javna parkovna površina z bajerjem. Parkovna ureditev bo funkcionalno povezana s sosednjimi območji s Cesto Ceneta Štuparja ter z obstoječimi in predvidenimi pešpotmi. Stanovanjski blok v neposredni bližini doma starejših občanov bo namenjen oskrbovanim stanovanjem.
V vzhodnem delu območja OPPN je predvidena tudi ureditev bajerja, ki bo deloval kot zadrževalnik zalednih vod za širše območje. Za iztok vode iz bajerja bo treba zgraditi nov odvodnik do Črnušnice.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.1. »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

8. člen

(dopustni posegi znotraj območja OPPN)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:

-

priprava stavbnega zemljišča,

-

odstranitev naprav in objektov,

-

gradnja novih objektov,

-

gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,

-

urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin ter bajerja.

9. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
1. Prostorske enote
Območje OPPN je razdeljeno na tri prostorske enote:
P1 – površine, namenjene gradnji stanovanjskih blokov;
P2 – površine, namenjene gradnji doma starejših občanov;
P3 – površine, namenjene ureditvi parka z bajerjem.
Prostorske enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2. »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.

2.

Namembnost
Dopustna je gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:
Prostorska enota P1
11221 Tri- in večstanovanjske stavbe
11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega stavbe za predšolsko vzgojo, jasli, vrtci
12420 Garažne stavbe v kleti objektov; v kleti so dopustne tudi shrambe in tehnični prostori.
Prostorska enota P2:
11300 Domovi za starejše osebe.

3.

Zazidalna zasnova
Prostorska enota P1
V prostorski enoti P1 je predvidenih deset večstanovanjskih objektov A1, A2, B1, B2, B3, C1, C2, D1, D2 in E. V enem izmed njih so predvidena oskrbovana stanovanja, v drugem pa je načrtovan vrtec. Objekti so prostostoječi in so postavljeni v štirih lomljenih vrstah tako, da je zagotovljena prehodnost območja v smeri sever-jug. Smer pozidave je severovzhod-jugozahod in sledi konfiguraciji terena. Med objekti so oblikovane proste površine s pešpotmi, ki povezujejo prostorsko enoto s predvidenim parkom v prostorski enoti P3. Pod objekti so načrtovane podzemne garaže.
Nivoji posameznih prostorskih enot se znižujejo v smeri od zahoda proti vzhodu, temu in okoliški pozidavi mora biti prilagojena tudi nova pozidava. Višina posameznih objektov je delno P+2, delno P+4.
Prostorska enota P2
V prostorski enoti P2 je predvidena gradnja doma starejših občanov. Postavitev objekta, njegova zalomljena tlorisna zasnova in višina objekta P+4 sledijo delno konfiguraciji terena in delno pozidavi v prostorski enoti P1, tako da jo oblikovno in funkcionalno zaključujejo. Ob objektu so oblikovane proste površine s pešpotmi, ki povezujejo objekt s predvidenim parkom v prostorski enoti P3 in z okolico.
Prostorska enota P3
V prostorski enoti P3 je predvidena ureditev parkovne površine z bajerjem.

4.

Zasnova zunanje ureditve
Zunanja ureditev območja OPPN mora biti izvedena skladno z načrtom krajinske arhitekture, ki mora biti izdelan v postopku priprave projektne dokumentacije.
Prostorska enota P1
V prostorski enoti P1 je teren preoblikovan v platoje, ki se blago spuščajo proti vzhodu. Ob stanovanjskih objektih so predvidene površine za stanovalce, ki bodo urejene kot igralne ploščadi ali kot zelene površine. Po obodu prostorske enote in v smeri sever-jug potekajo pešpoti, ki so urejene tudi kot poti za intervencijska vozila. Predvidena je tudi peš povezava z ureditvami na severni strani območja OPPN. Neposredno ob objektih so načrtovani zasebni vrtovi, ki so med seboj ločeni z ograjami in manjšimi shrambami za orodje. Ob vrtcu je predvidena ograjena površina za igro otrok. Na južnem robu prostorske enote so urejena odjemna mesta za smeti in parkirišče z dovozom s Ceste Ceneta Štuparja. Parkirna mesta na severni strani parkirišča in zbirna mesta za smeti so pokrita s pergolami ali z nadstrešnicami. Po severnem robu prostorske enote je na severni strani pešpoti predvidena izvedba opornih zidov.
Prostorska enota P2
V prostorski enoti P2 je teren oblikovan v dveh nivojih. Zahodni del se višinsko navezuje na zunanjo ureditev ob bajerju in je urejen kot parkovna površina, zasajena z drevjem in grmovnicami. Severni del, ki je namenjen oskrbovancem doma, je v delu ograjen in nivojsko navezan na teraso nad pritlično etažo doma. Po obodu prostorske enote potekata pešpoti, ki povezujeta območje s sosednjimi prostorskimi enotami in območji. Na vzhodni strani doma je predviden uvoz v podzemno parkirišče z dovozom s ceste C2. Ob domu so predvideni oporni zidovi.
Prostorska enota P3
V prostorski enoti P3 je predvidena ureditev javne parkovne površine z bajerjem. V sklopu zelenih površin je dopustna ureditev igralne ploščadi za igre z žogo. Bajer je treba sanirati in mu opredeliti primerno rabo. Dopustna je ureditev okrasnega ribnika, rekreacijskega jezera ter sekundarnega ali nadomestnega biotopa.
Preko bajerja sta dopustni izvedba lesenih brvi in izvedba dostopa do doma starejših občanov.
Na 5-metrskem priobalnem zemljišču ob bajerju sta dopustni ureditev bregov in zelenih površin ob bajerju ter izvedba dostopov do vodne površine v tlakovani ali leseni izvedbi.
Na vzhodnem robu prostorske enote je predvidena izvedba dovozne ceste, ki bo delno segala na priobalno zemljišče ob bajerju. Med cesto in bajerjem mora biti najmanj 1,50 m zelene površine. Višinska razlika terena na vzhodnem delu območja je premoščena z ozelenjenimi brežinami.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja«.

10. člen

(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
V območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:

-

skulpture in druge prostorske inštalacije;

-

vodnjaki in okrasni bazeni;

-

spominska obeležja.
Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, ki so opredeljena v 19. in 20. členu tega odloka.

11. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)
Oblikovni princip ter izbor materialov in barv morata biti za vse objekte v posamezni prostorski enoti usklajena. Oblikovna zasnova objektov mora odražati njihovo programsko raznolikost.
Fasade objektov morajo biti zasnovane sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi materiali.
Strehe so lahko ravne ali pod blagim naklonom, v terasnem delu pohodne ali zazelenjene. Nad pohodnimi terasami so dopustne pergole ali stekleni nadstreški.
Pri domu starejših občanov mora biti del pritličja, ki sega izven gabarita višjih etaž, na severni strani vkopan. Streho nad pritličjem je treba višinsko in oblikovno povezati z zunanjo ureditvijo na severni strani prostorske enote P2.
Ograje igrišča vrtca, zasebnih vrtov in balkonov, pergole, shrambe za orodje in nadstrešnice morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene. Razmejitev med zasebnimi vrtovi in skupnimi površinami je načrtovana z živo mejo z višino do 1,50 m. Na meji med dvema zasebnima vrtovoma so dopustne ograje oziroma predelne stene z višino do 2,00 m. Namesto predelne stene je dopustna tudi izvedba shrambe s površino do 4,0 m2. Predelne stene ali shrambe med zasebnimi vrtovi so lahko kovinske, lesene ali iz fasadnih plošč.

12. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:

-

za zunanjo ureditev prostorskih enot P1, P2 in P3 mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture;

-

parkovne površine morajo biti zasajene z avtohtonim drevjem in grmovnicami. V območju OPPN je treba zasaditi vsaj 25 dreves na hektar;

-

parkovna ureditev v prostorski enoti P3 mora biti funkcionalno navezana na prostorski enoti P1 in P2 ter na Cesto Ceneta Štuparja;

-

ploščadi in pešpoti morajo biti tlakovane, opremljene z mikro urbano opremo in primerno osvetljene;

-

vse ureditve morajo omogočiti dostop funkcionalno oviranim ljudem;

-

počivališča, prostori za igro otrok in elementi urbane opreme morajo biti oblikovno usklajeni;

-

pod igrali na igralnih ploščadih mora biti ustrezna namenska površina, ki preprečuje poškodbe ob padcu;

-

v prostorski enoti P1 je treba na eno stanovanje zagotoviti 15 m2 zelenih površin, od tega najmanj 7,5 m2 površin za potrebe mlajših otrok in za počitek stanovalcev ter najmanj 5,0 m2 površin za potrebe večjih otrok. V te površine ne smejo biti vključene površine zasebnih vrtov;

-

za potrebe vrtca je treba zagotoviti 1800 m2 zunanjih površin za igro otrok;

-

nepokrite parkirne površine na nivoju terena je treba ozeleniti, na štiri nepokrita parkirna mesta je treba zasaditi vsaj eno drevo;

-

intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje ali ozelenitev;

-

višinske razlike terena morajo biti premoščene z brežinami ali z opornimi zidovi z višino do 1,0 m. Izjemoma so oporni zidovi ob severni parcelni meji, ob sprehajalni poti na severni strani območja, ob pokritih parkiriščih ob cesti C1 in ob uvozu v garažo doma lahko višji;

-

oporni zidovi morajo biti ozelenjeni;

-

višinska razlika med pešpotjo na severni strani območja in med raščenim terenom mora biti premoščena v kaskadah: na severni strani poti je dopustna izvedba betonskega ali zidanega opornega zidu z višino od 0,50 do 1,50 m; ob severni in severovzhodni meji območja OPPN je predvidena izvedba betonskega opornega zidu z višino od 0,50 m do 2,40 m; med opornima zidovoma mora biti ozelenjena terasa, široka najmanj 2,00 m. Na njej morajo biti posajene popenjavke, ki se bodo spuščale na nižje ležeči oporni zid, ter drevesa in grmovnice, ki bodo prekrivali višje ležeči oporni zid. Nad višje ležečim opornim zidom je predvidena varovalna žičnata ograja z višino do 1,20 m;

-

višinska razlika med zunanjo ureditvijo ob večstanovanjskih objektih in nivojem parkirišč mora biti premoščena z opornim zidom z višino največ 1,50 m. Na opornem zidu je predvidena nosilna konstrukcija pergole nad parkirnimi mesti. Višina pergole, merjena od kote parkirišč, je lahko največ 2.5 m;

-

bajer mora biti obdelan celostno;

-

objekti na vodnem in priobalnem zemljišču morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da bodo varni v vseh hidroloških pogojih ter da bodo imeli čim manjši vpliv na režim in stanje voda;

-

svetla odprtina premostitvenih objektov (most, brv) mora zagotavljati pretočnost za 100-letne visoke vode z zagotovitvijo 0,5 m varnostne višine med gladino in spodnjim robom nosilne konstrukcije;

-

pri ureditvi bajerja je treba upoštevati usmeritve strokovnih podlag »Hidrološko hidravlična študija za območje opuščenega glinokopa v Črnučah«, številka projekta 646-FR/07 ki jo je izdelal Inženiring za vode, d.o.o., Ljubljana, v februarju 2008, dopolnjeno v maju 2009 in usmeritve poročila »Ugotovitev stanja v upoščenem glinokopu v Črnučah«, ki ga je izdelalo podjetje Limnos d.o.o., Brezovica, v marcu 2008, ter Poročilo Usmeritve za biologijo v Črnuškem bajerju glede na predlog naloge: Občinski podobni prosotorski načrt za del območja urejanja BS 6/4-1 Gmajna in območje urejanja BR 6/1 Stare Črnuče, ki ga je izdelalo podjetje Inženiring za vode, d.o.o., v maju 2009;

-

po izvedbi bajerja oziroma pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za katerokoli objekt v območju OPPN morata biti, v skladu z Zakonom o vodah in Pravilnikom o določitvi meje vodnega zemljišča, izvedena odmera vodnega zemljišča in določen status tega vodnega zemljišča.

13. člen

(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
1. Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:

-

gradbena meja pritličja (GMP) je linija, ki je novo grajene stavbe v nivoju pritličja ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;

-

gradbena meja kleti (GMK) je linija, ki je novo grajene stavbe v nivoju kleti ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo nosilne konstrukcije ali pa so odmaknjene od nje v notranjost;

-

meja priobalnega zemljišča (PZ) omejuje 5 m širok pas, merjeno od zgornjega roba brežine bajerja. Na priobalnem zemljišču gradnja stavb ni dopustna. Dovoljena je gradnja objektov javne komunalne in druge infrastrukture ter priključkov na javno infrastrukturo;

-

regulacijska linija (RL) razmejuje površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi.
Regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja« in 4.2. »Ureditvena situacija – nivo strehe«.