4491. Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin
Na podlagi petega odstavka 160.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07 - ZSKZDČEU, 23/08 - ZBPP-B, 68/08, 89/08 - odl. US, 77/09 in 29/10 - odl. US) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin
(1)
Ta uredba določa postopek, primere, roke in način sodelovanja državnega tožilstva s policijo ter drugimi pristojnimi državnimi organi in institucijami s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora pri izvrševanju njihovih nalog in v okviru delovanja specializiranih preiskovalnih skupin (drugi, tretji in četrti odstavek 160.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US, 53/24, 93/25 – ZNUZJV in 10/26 – ZKOM; v nadaljnjem besedilu: ZKP) in skupnih preiskovalnih skupin (160.b člen ZKP).
(2)
Sodelovanje obsega medsebojno obveščanje, usmerjanje dela policistov in predstavnikov drugih pristojnih državnih organov in institucij iz prejšnjega odstavka ter usmerjanje dela članov specializirane preiskovalne skupine in skupne preiskovalne skupine.
(1)
Namen sodelovanja po tej uredbi je usmerjeno, usklajeno in učinkovito delovanje organov, institucij in skupin iz prejšnjega člena zaradi odkrivanja kaznivih dejanj in njihovih storilcev ter za pridobitev podatkov, potrebnih za odločitev državnega tožilca v konkretni zadevi in za vložitev obtožnega akta, če bo državni tožilec nadaljeval pregon.
(2)
Evidenca povezav med državnimi tožilci, policisti in predstavniki drugih pristojnih državnih organov ter institucij iz prejšnjega člena v okviru sodelovanja na podlagi te uredbe ni del kazenskih ovadb in se ureja z internimi navodili posameznega organa oziroma institucije.
(1)
Policisti obvestijo državne tožilce o vseh zadevah, določenih s to uredbo, pri katerih obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
(2)
Policisti so dolžni državne tožilce v rokih, ki so določeni s to uredbo, obvestiti o vseh pomembnih okoliščinah tako, da se državni tožilci lahko celovito seznanijo z dejanskim stanjem posamezne zadeve.
(1)
Policisti so državnega tožilca dolžni obvestiti:
a)
takoj po zaznavi izvršitve kaznivega dejanja, ki zahteva ogled ali drugo preiskovalno dejanje tako, da dežurnega okrožnega državnega tožilca obvešča Operativno-komunikacijski center na podlagi obvestila policista, ki zadevo obravnava;
b)
takoj po odvzemu prostosti v skladu s 157. členom ZKP tako, da dežurnega državnega tožilca obvešča policist, ki zadevo obravnava;
c)
takoj, ko so podani pogoji za zaslišanje osumljenca v skladu s 148.a členom ZKP tako, da dežurnega državnega tožilca obvešča policist, ki zadevo obravnava;
d)
v treh dneh po pridobljenih obvestilih, ki kažejo na to, da je bilo izvršeno, se izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev kaznivega dejanja, navedenega v drugem odstavku 150. člena ZKP tako, da vodjo okrožnega državnega tožilstva ali od vodje določenega okrožnega državnega tožilca obvešča policist, ki zadevo obravnava;
e)
v treh dneh po pridobljenih obvestilih, ki kažejo na izvršitev oziroma izvrševanje kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora pet let ali več tako, da vodjo okrožnega državnega tožilstva ali od vodje določenega okrožnega državnega tožilca obvešča policist, ki zadevo obravnava;
f)
pri drugih kaznivih dejanjih, kadar policisti izvajajo aktivnosti po 148. členu ZKP, s podajo kazenske ovadbe ali poročila.
(2)
Obvestilo iz točk a), b), c), d) in e) prejšnjega odstavka je praviloma ustno, iz točke f) prejšnjega odstavka pa pisno.
(1)
V primerih obveščanja in poročanja iz prejšnjega člena je treba državnega tožilca seznaniti z vsemi podatki, ki so jih policisti zbrali. Če državni tožilec zahteva, mu je treba čimprej zagotoviti povezavo s policistom, ki zadevo obravnava.
(2)
Po sprejemu obvestila lahko pristojni državni tožilec takoj, najkasneje pa v petih dneh, da policistu navodila in predloge za ukrepanje v predkazenskem postopku v skladu z 12. členom te uredbe. Če v tem času navodil in predlogov ne poda, se šteje, da ne bo usmerjal predkazenskega postopka, lahko pa se v obravnavanje primera vključi naknadno.
(3)
Do poteka petdnevnega roka iz prejšnjega odstavka policisti opravljajo svoje aktivnosti v skladu z zakonskimi pooblastili.
(4)
Kadar se državnega tožilca za usmerjanje zaprosi s kraja storitve kaznivega dejanja in gre za uporabo omejevalnih ukrepov, mora navodilo oziroma predlog podati takoj.
(1)
Kadar je treba osumljenca privesti k preiskovalnemu sodniku ali opraviti nujno preiskovalno dejanje še preden se uvede preiskava, policisti državnega tožilca o tem obvestijo pred izvedbo ukrepa, če to ni mogoče, pa najkasneje ob izvedbi ukrepa.
a)
osumljenca pridržati po 157. členu ZKP;
b)
osumljenca privesti k preiskovalnemu sodniku;
c)
opraviti nujno preiskovalno dejanje še preden se uvede preiskava.
(2)
Policisti državnega tožilca obvestijo praviloma ustno.
(3)
Če gre za nujno preiskovalno dejanje, ki ga preiskovalni sodnik v skladu z zakonom lahko odredi ali opravi le na predlog državnega tožilca, policisti podajo državnemu tožilcu pisno pobudo.
(4)
Če so policisti v skladu z zakonom predlog poslali neposredno preiskovalnemu sodniku ali so preiskovalno dejanje opravili sami, o tem obvestijo državnega tožilca.
(1)
Če ni podana kazenska ovadba, policisti najkasneje v 30 dneh po opravljenih aktivnostih pisno poročajo državnemu tožilcu o:
b)
opravljenih hišnih preiskavah;
c)
ogledu kraja kaznivega dejanja;
d)
ugotovitvah odrejenega izvedeniškega dela;
e)
drugih izvršitvah odredb preiskovalnega sodnika.
(2)
Državni tožilec v primeru obvestila iz tretjega odstavka 164. člena ZKP o zasegu predmetov, ki so večje vrednosti ali če njihova hramba povzroča znatne stroške, takoj oziroma najkasneje v petih dneh policijo pisno obvesti o odločitvi glede njihove vrnitve oziroma nadaljnje hrambe.
(1)
Policisti državnega tožilca najmanj enkrat mesečno obvestijo o aktivnostih pri dopolnjevanju kazenske ovadbe, ki je bila poslana državnemu tožilcu, državni tožilec pa je naknadno zahteval dopolnitev kazenske ovadbe na podlagi drugega odstavka 161. člena ZKP. Državni tožilec lahko navedeni rok v posamezni zadevi s pisno odredbo skrajša ali podaljša.
(2)
Državni tožilec o zavrženju kazenske ovadbe in razlogih za zavrženje seznani policijo, če so ovadbo podali policisti ali če so jo podale druge osebe, policisti pa so zbirali obvestila v zvezi z njo.
(3)
Državni tožilec najkasneje v osmih dneh tisti policijski enoti, ki je podala kazensko ovadbo oziroma poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe, pošlje izvod sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, v primeru pravnomočne uvedbe kazenskega postopka pa prepis odločbe ali obvestilo o uvedenem postopku.
Medsebojno obveščanje med policisti in državnim tožilcem lahko poteka tudi z uporabo tehničnih sredstev za prenos sporočil. Državni tožilec in policist poskrbita za ustrezno evidentiranje takih sporočil.
(1)
Če državni tožilec usmerja predkazenski postopek, ga mora policist, ki obravnava konkretno zadevo, obveščati o izvedenih aktivnostih in rezultatih.
