TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se sklep Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4933-126440/2019-17 04-730-27 z dne 22. 7. 2021 odpravi ter zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Med strankama ni več sporno, da se izterjava stroškov PDI-ja vodi po določbah ZDavP-2, čemur pritrjuje tudi sodišče. Obveznost plačati stroške PDI-ja je namreč določena z zakonom (19.b člen takrat veljavnega ZPDI), obveznost se stranki naloži z upravno odločbo (tretji odstavek 19b člena ZPDI), s katero se vzpostavi izvršilni naslov za prisilno izterjavo obveznosti. Kot takšna pa je obveznost zavezanca za povračilo stroškov sorodna davkom, zastaranje katerih je urejeno s pravili ZDavP-2. Zato v obravnavani zadevi tudi ni upoštevno pravilo iz 367. člena Obligacijskega zakonika, ki ureja vprašanje, v katerih primerih upnik pretrga zastaralni rok tudi s tožbo, ki jo vloži pred nepristojnim sodiščem.

Po drugem odstavku 126. člena ZDavP-2 tek zastaranje pravice do davčne izvršbe pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen. Sodišče ne pritrjuje tožniku, da zastaranje lahko pretrgajo zgolj dejanja davčnega organa in ne tudi dejanja Ministrstva za pravosodje, ki je tožnikov upnik glede povračila stroškov PDI-ja.

Se pa sodišče ne strinja s toženko, da je tek relativnega zastaralnega roka pravice do izterjave, kot to pravico določa tretji odstavek 125. člena ZDavP-2, njeno pretrganje in zadržanje pa 126. člen ZDavP-2, Ministrstvo pretrgalo tudi s postopkom izvršbe pred nepristojnim Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

Po nastopu s strani toženke zatrjevane izvršljivosti dolga na dan 18. 4. 2012 je bilo torej edino dejanje, ki je pretrgalo relativni zastaralni rok pravice do izterjave, opomin Ministrstva za pravosodje z dne 21. 6. 2013 (ki ga je tožnik prejel 28. 6. 2013). Nato pa do izteka petletnega roka ni bilo nobenega dejanja, s katerim bi se ponovno pretrgal relativni zastaralni rok glede pravice do izvršbe, zato je bil prvi sklep o davčni izvršbi z dne 9. 12. 2019 (pa tudi zahtevek predlagatelja za davčno izvršbo dne 25. 10. 2019) izdan po preteku relativnega zastaralnega roka glede pravice do izterjave obveznosti, kot to pravico določa tretji odstavek 125. člena ZDavP-2.