(1)
Škoda na kmetijskih pridelkih, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere, se ocenjuje na kmetijskih pridelkih, določenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe, če je uničene čez 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu.
(2)
Uprava preko regijskih komisij za ocenjevanje škode določi na podlagi meteorološkega poročila Agencije Republike Slovenije za okolje vrsto nesreče, vrsto kmetijske rastline ali pridelka, čas in geografsko območje nastanka neugodnih vremenskih razmer, zaradi katerih obstaja možnost, da bo škoda ocenjena pred spravilom ogroženega kmetijskega pridelka presegla 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje. Geografsko območje, ki so ga prizadele neugodne vremenske razmere, se določi na podlagi meteorološkega poročila, ogleda prizadetega območja, ugotovitve katere vrste kmetijskih pridelkov so bile poškodovane, ter predhodne ocene škode na posameznih vrstah kmetijskih pridelkov. Neposredna škoda oziroma odstotek uničenja običajne letne kmetijske proizvodnje v skladu s prvim odstavkom tega člena se začne ocenjevati praviloma 14 dni pred začetkom spravila pridelka in zaključi praviloma v enem mesecu po spravilu.
(3)
Če je zaradi neugodnih vremenskih razmer določen kmetijski pridelek uničen v celoti, se lahko končna cenitev opravi takoj po nesreči. Če je uničen posevek v začetni fazi rasti in je v isti vegetacijski dobi še možno pričakovati pridelek, je škoda enaka stroškom nove setve in se ocenjuje, če je dosežena višina, določena v prvem odstavku tega člena. Šteje se, da je nova setev po 31. 5. v letu možna le za strniščne posevke.
(4)
Običajno letno kmetijsko proizvodnjo za kmetijske pridelke iz prvega odstavka tega člena ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije na podlagi povprečnih pridelkov po cenilnih okoliših, pri čemer se upošteva triletno povprečje pridelka pred nastankom škode zaradi neugodnih vremenskih razmer ali triletno povprečje v zadnjih petih letih pred nastankom škode, pri čemer se ne upoštevajo podatki za leto z največjim pridelkom in za leto z najnižjim pridelkom. Podatke o povprečni letni kmetijski proizvodnji sporoča po cenilnih okoliših Statistični urad Republike Slovenije upravi najkasneje v aprilu za preteklo leto in uprava jih objavi na svoji spletni strani.
(5)
Škoda v kmetijski proizvodnji ali na gospodarskih objektih kmetijskih gospodarstev, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere oziroma množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov oziroma živalskih bolezni, se ne ocenjuje, če je za določeno vrsto neugodnih vremenskih razmer, izbruh rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni možno pridobiti državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. Škoda se oceni le v primeru, če so jo povzročile neugodne vremenske razmere, zoper katere ni mogoče pridobiti državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalnih premij, in je bila nato povečana zaradi neugodnih vremenskih razmer, za katere pa je možno pridobiti državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalnih premij, pri čemer se poskuša razmejiti škodo med obema vrstama neugodnih vremenskih razmer.
(6)
Uprava na svoji spletni strani najkasneje v aprilu za tekoče leto objavi tudi podatke o cenah pridelkov iz prvega odstavka tega člena, na katerih se ocenjuje škoda, če je zaradi neugodnih vremenskih razmer uničenih nad 30 odstotkov običajne letne proizvodnje na posameznem pridelku posameznega gospodarstva. Pri izračunu dejanske škode na kmetijskih pridelkih se poleg dejanske letne proizvodnje kmetijskega pridelka upoštevajo povprečne tržne cene poškodovanih kmetijskih pridelkov v letu nastanka škode po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije oziroma pristojne kmetijske službe, če teh podatkov ne spremlja Statistični urad Republike Slovenije. Za kmetijske pridelke, za katere Statistični urad Republike Slovenije ne spremlja običajne letne kmetijske proizvodnje oziroma dejanske proizvodnje kmetijskega pridelka v letu nastanka škode, pridobi uprava te podatke od kmetijske svetovalne službe in njihovo ustreznost lahko preveri tudi na podlagi mnenja strokovnih organizacij.
(7)
V primeru, če uprava ugotovi, da se podatki o povprečni letni proizvodnji po posameznih pridelkih v dveh sosednjih cenilnih območjih razlikujejo preveč, pa zato ni vzrok različna pedološka sestava tal, razlike v kmetijski tehnologiji in obdelavi oziroma v drugih dejstvih, lahko imenuje strokovno skupino, v kateri morajo biti tudi po en predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, Kmetijske svetovalne službe, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Statističnega urada Republike Slovenije, ki preveri utemeljenost razlik v letni kmetijski proizvodnji.
(8)
Skupna škoda na kmetijskih pridelkih po tem členu se za območje celotne države ocenjuje enkrat letno, pri čemer se roki za ocenjevanje škode zaključijo po spravilu zadnjih kmetijskih pridelkov, ki so bili poškodovani.