Kadar ladja iz katerihkoli razlogov ne more začeti ali nadaljevati začetega potovanja, ovira pa bi lahko dalj časa trajala ali je njeno trajanje negotovo, mora poveljnik ladje zahtevati od naročnika ali osebe, ki je upravičena razpolagati s tovorom, navodilo.
Če poveljnik ladje ne more ravnati po prvem odstavku tega člena ali izpolniti prejetega navodila, mora glede na okoliščine primera prekrcati tovor, se z njim vrniti v odhodno luko ali ravnati kako drugače in pri tem gledati na koristi ladjarja in prevoznega upravičenca.
Kadar v primeru iz prvega in drugega odstavka tega člena prevozna pogodba neha veljati po samem zakonu ali zaradi odstopa, se uporabljajo glede pravic in obveznosti pogodbenih strank, nastalih zaradi ukrepov ladijskega poveljnika, smiselno določbe tega zakona, ki urejajo razmerja pogodbenih strank v primeru prenehanja pogodbe (451. člen).
Če pogodba ni nehala veljati ali če naročnikovih navodil ni bilo mogoče izpolniti, trpi škodljive posledice stranka, ki je kriva za nastalo oviro oziroma na katere strani je razlog za oviro. Če je razlog za oviro na obeh straneh, trpi vsaka stranka svojo škodo.
Če sta obe stranki krivi za oviro, trpita škodo v sorazmerju s svojo krivdo.