Ladjar, ki pri prevozu z ladjo linijske plovbe po krivdi prevoznega upravičenca ne more izkrcati tovora v namembni luki ali pristanišču do časa, ki je v plovbnem redu določen za odhod ladje iz te luke oziroma pristanišča, lahko tovor izkrca v drugi bližnji luki oziroma pristanišču; pri tem obdrži pravico do večje voznine in do povračila škode, ki je nastala zaradi tega.
Če izkrcanje v namembni luki oziroma pristanišču ni bilo onemogočeno po krivdi prevoznega upravičenca, mora ladjar trpeti stroške z dostavo do te luke oziroma pristanišča; če pa je nastala ovira za izkrcanje po njegovi krivdi, mora povrniti tudi škodo zaradi zamude.