• PREDPIS

Pravilnik o ravnanju s stvarnim premoženjem Stanovanjskega sklada Mestne občine Nova Gorica

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 43-2077/2011, stran 5773 DATUM OBJAVE: 3.6.2011

RS 43-2077/2011

2077. Pravilnik o ravnanju s stvarnim premoženjem Stanovanjskega sklada Mestne občine Nova Gorica
Na podlagi 20. in 25. člena Odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 21/2001, Uradni list RS, št. 114/05 in 78/09) skladno z določbami Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) ter na podlagi sklepa Nadzornega sveta Stanovanjskega sklada Mestne občine Nova Gorica št. 007-6/2010 z dne 6. 5. 2011 Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica objavlja
P R A V I L N I K
o ravnanju s stvarnim premoženjem Stanovanjskega sklada Mestne občine Nova Gorica

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom se ureja pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem Stanovanjskega sklada Mestne občine Nova Gorica ter načela in postopki pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem sklada.
Ta pravilnik se ne uporablja za stvarno premoženje, katerega pridobivanje, razpolaganje in upravljanje je posebej urejeno z zakonom ali podzakonskim predpisom.

2. člen

Posamezni izrazi imajo v tem pravilniku naslednji pomen:

1.

sklad oziroma premoženje sklada pomeni Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica oziroma premoženje Stanovanjskega sklada Mestne občine Nova Gorica,

2.

stvarno premoženje sklada so nepremičnine in premičnine,

3.

ravnanje s stvarnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja,

4.

razpolaganje s stvarnim premoženjem pomeni vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo, zlasti pa to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve stvarnega premoženja ter vlaganje stvarnih vložkov v pravne osebe zasebnega in javnega prava,

5.

upravljanje s stvarnim premoženjem pomeni zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost, investicijsko vzdrževanje, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno,

6.

upravljavec premoženja je uprava sklada,

7.

uporaba stvarnega premoženja pomeni neposredno oblast na posameznem stvarnem premoženju ali na njegovem delu in neposredna skrb zanj,

8.

osebe javnega prava so država, samoupravne lokalne skupnosti, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javne agencije javni skladi in javna podjetja,

9.

javna dražba se izvede kot javna prodaja, pri kateri je prodajna pogodba sklenjena s ponudnikom, ki pristane na vnaprej določene pogoje in ponudi najvišjo ceno,

10.

javno zbiranje ponudb se izvede kot na nedoločen ali določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k dajanju ponudb za razpolaganje z določenim nepremičnim premoženjem sklada,

11.

neposredna pogodba je metoda ravnanja, katere predmet je nepremičnina ali premičnina, pri kateri ni potrebno, da je pred njeno sklenitvijo izvede katera od drugih metod razpolaganja.

II. NAČELA RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM

3. člen

(načelo gospodarnosti)
Stvarno premoženje sklada, ki ga nihče ne potrebuje, je treba prodati ali oddati v najem ali na drug ustrezen način zagotoviti njegovo gospodarno rabo.
Postopke ravnanja s stvarnim premoženjem je treba voditi učinkovito, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki omogočajo najugodnejše rezultate za sklad.

4. člen

(načelo odplačnosti)
Stvarnega premoženja sklada ni dovoljeno odtujiti neodplačno, razen, če je to dovoljeno z zakonom, odplačno pa samo pod pogoji in na načine, določenimi v tem pravilniku.

5. člen

(načelo enakega obravnavanja)
Sklad vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh udeležencev v postopku.

6. člen

(načelo preglednosti)
Sklad vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev.

7. člen

(načelo javnosti)
Ravnanje s stvarnim premoženjem sklada je javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače.
Sklad vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev.

III. POSTOPKI RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM

8. člen

Nadzorni svet odloča o navedenih pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem sklada:

-

o pravnih poslih pridobivanja stvarnega premoženja v posamični vrednosti nad 50.000,00 €,

-

o pravnih poslih razpolaganja s stvarnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000,00 €,

-

o neodplačnih prenosih lastninske pravice na stvarnem premoženju,

-

o pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem sklada, ki se sklepajo na podlagi petega odstavka 16. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin,

-

o pravnih poslih oddajanja nepremičnega premoženja v brezplačno uporabo,

-

o pravnih poslih ustanovitve stavbne pravice na nepremičnem premoženju,

-

o pravnih poslih drugih stvarnih ali obligacijskih pravic na nepremičnem premoženju v lasti sklada, če bi višina nadomestila za ustanovitev take pravice v obdobju enega leta presegla 10.000,00 €.
O drugih pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem sklada odloči in sklene pravni posel direktor sklada.

9. člen

Premoženje, ki je predmet ravnanja s stvarnim premoženjem, mora biti pred izvedbo postopka ocenjeno.
Pred ravnanjem s posameznim nepremičnim premoženjem mora njegovo vrednost oceniti pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, ki je imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ali zakona, ki ureja sodišča.
Pred ravnanjem s posameznim premičnim premoženjem, katerega vrednost je izkustveno višja od 2.000,00 €, mora njegovo vrednost oceniti pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme, ki je imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ali zakona, ki ureja sodišča.

10. člen

Premoženje se ne sme prodati ali menjati pod ocenjeno vrednostjo, razen v primerih, ki jih določa zakon.

IV. PRIDOBIVANJE STVARNEGA PREMOŽENJA

11. člen

Stvarno premoženje sklada se lahko pridobiva samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog, brez nepotrebnih zalog. Pri tem je potrebno upoštevati načelo učinkovitosti in gospodarnosti ravnanja s sredstvi, ki so predvidena kot plačilo za pridobitev stvarnega premoženja.

V. RAZPOLAGANJE S STVARNIM PREMOŽENJEM

12. člen

Za izvedbo pravilnega in zakonitega postopka razpolaganja ter pripravljalnih dejanj v zvezi z razpolaganjem s stvarnim premoženjem sklada je odgovoren direktor.

13. člen

Stroške pripravljalnih dejanj in druge stroške prodaje stvarnega premoženja krije sklad ter jih s prodajno pogodbo zaračuna kupcu.
Kupec je dolžan plačati vse davke in druge dajatve ter vse stroške v zvezi s prodajo stvarnega premoženja (npr. davščine, stroške cenitve, izdelave pogodbe, notarske stroške ter stroške izvedbe pogodbe v zemljiški knjigi).

14. člen

Rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši kot osem dni od sklenitve pogodbe oziroma izstavitve računa.
Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis stvarne ali obligacijske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo lahko sklad izda po prejemu celotne kupnine.

15. člen

Pravni pregled stanja stvarnega premoženja (v nadaljevanju: pravni pregled) vsebuje pregled stvarnega premoženja z vidika urejenosti lastništva, posesti in morebitnih obligacijskih in stvarno pravnih pravic in obveznosti sklada do tretjih oziroma tretjih do sklada.
Še posebej natančen mora biti pravni pregled v primerih:

-

ko zemljiškoknjižno stanje/lastniško stanje/registracijsko stanje ne ustreza dejanskemu in sklad ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine ampak lastninsko pravico izkazuje na drug način,

-

ko je stvarno premoženje ali njegov del oddan v najem, ali na njem obstajajo ali bi lahko obstajale druge stvarne ali obligacijske pravice v korist tretjih oseb,

-

v drugih primerih, ko je to potrebno za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z lastništvom, stanjem posesti, obremenitvami ali dovoljenji za uporabo stvarnega premoženja in je to nujno potrebno zaradi učinkovitejše izvedbe postopka prodaje.

16. člen

Metode razpolaganja z nepremičnim premoženjem so:

1.

javna dražba

2.

javno zbiranje ponudb in

3.

neposredna pogodba.

a) Javna dražba

17. člen

Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se praviloma izvede z javno dražbo, razen če se z javnim zbiranjem ponudb pričakuje ugodnejši učinek razpolaganja, pri čemer je prvi cilj prodaje čim višja kupnina.

18. člen

Javna dražba se izvede kot javna prodaja, pri kateri je prodajna pogodba sklenjena s ponudnikom, ki pristane na vnaprej določene pogoje in ponudi najvišjo ceno.

19. člen

Izvedba javne dražbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svetovnem spletu, lahko pa je objavljena tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja. Med objavo razpisa o javni dražbi in javno dražbo ne sme poteči manj od 15 dni in ne več od 45 dni.
Objavijo se naslednji podatki:

-

naziv in sedež organizatorja javne dražbe;

-

opis predmeta prodaje;

-

vrsto pravnega posla, ki je predmet javne dražbe (npr. prodaja ali zamenjava stvarnega premoženja);

-

izklicno ceno in najnižji znesek njenega višanja;

-

način in rok plačila kupnine;

-

navedbo, da je plačilo celotne kupnine v roku, ki je določen, bistvena sestavina pravnega posla;

-

kraj in čas javne dražbe;

-

višino varščine, ki jo je potrebno položiti pred začetkom javne dražbe in ki ne sme biti manjša od 10 % izklicne cene;

-

številka transakcijskega računa, na katerega je potrebno vplačati varščino;

-

obvestilo dražiteljem, da bo po končani javni dražbi varščina vrnjena tistim, ki na javni dražbi ne bodo uspeli in navedbo roka, v katerem bo vrnjena;

-

informacijo o tem, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko interesenti pred začetkom javne dražbe seznanijo s podrobnejšimi pogoji javne dražbe in si ogledajo predmet javne dražbe;

-

navedbo, da lahko direktor sklada postopek ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se povrne stroške dražiteljem v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije in

-

morebitne druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati uspeli dražitelj.
Javna dražba se lahko izvede v elektronski obliki.

20. člen

Javno dražbo vodi komisija oziroma oseba, ki jo za to pooblasti direktor sklada.
Na javni dražbi kot dražitelji ne morejo sodelovati cenilec, član komisije oziroma oseba, ki vodi javno dražbo, in z njimi povezane osebe.
Za povezano osebo se po tem pravilniku štejejo:

-

oseba, ki je s članom komisije ali cenilcem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do drugega kolena, ali če je s članom komisije ali cenilcem v zakonu ali v svaštvu do četrtega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne,

-

oseba, ki je s članom komisije ali cenilcem v odnosu skrbništva ali posvojenec oziroma posvojitelj,

-

druge osebe, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnemkoli pravnem temelju povezan član komisije ali cenilec, tako da zaradi te povezave obstaja dvom v njegovo nepristranost pri opravljanju funkcije člana komisije ali cenilca.
Izklicna vrednost stvarnega premoženja oziroma vsaka nadaljnja cena se izkliče trikrat. Če nobeden od udeležencev javne dražbe navedene cene ne zviša pred tretjim izklicem, se šteje, da je sprejeta tista cena, ki je bila izklicana trikrat. Ko je cena izklicana trikrat, oseba, ki vodi javno dražbo, ugotovi, komu in po kakšni ceni je bil predmet javne dražbe prodan in kupca pozove k podpisu pogodbe.
Če izklicna vrednost ni bila dosežena, je javna dražba neuspešna.

21. člen

O javni dražbi se piše zapisnik, ki vsebuje podatke o:

-

kraju, kjer je javna dražba potekala, datumu in uri;

-

imenih članov komisije oziroma osebi, ki vodi javno dražbo;

-

predmetu dražbe;

-

izklicni vrednosti;

-

najnižjem znesku višanja;