20. člen
Načelo specialnosti
(1)
Izročene osebe se ne sme kazensko preganjati niti se zoper njo ne sme izvršiti kazen ali se ji kakor koli drugače omejiti svobode ali je izročiti tretji državi za katero koli kaznivo dejanje, storjeno pred izročitvijo, za katero se ne zahteva izročitev.
(2)
Zoper izročeno osebo se ne sme izvršiti strožja kazen od tiste, na katero je obsojena.
(3)
Omejitve iz prvega odstavka tega člena prenehajo:
(4)
Odpoved načela specialnosti se ugotovi na način, na podlagi katerega je razvidno, da ga je oseba izrazila prostovoljno in pri polnem zavedanju posledic. V ta namen ima prijeta oseba pravico do zagovornika.