944a1df1-c456-47f2-b8e8-bea9b6b7d4cd

Območje urejanja je deloma v varstvenem pasu regionalne ceste Žirovnica–Begunje. Varovalni pas je širine 15 m od roba cestnega sveta na vsako stran. Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja videza. V varovalnem pasu se sme načrtovati take objekte z dejavnostmi, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje. Dovoljeno je postavljati le table in napise v skladu z določili 67. in 68. člena ZJC, njegovimi spremembami in dopolnitvami ter podzakonskimi akti ter v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. Tudi vse prostorske ureditve morajo biti načrtovane v skladu z ZJC. Odvodnjavanje ceste se zaradi novih vsebin v območjih in nove zazidave ne sme poslabšati.

Vzdolž severnega dela ureditvene ceste poteka mešana kolesarska in pešpot (med križiščema »K1« in »K3«). Mešana kolesarska in pešpot je predvidena na vzhodni strani trase ter se na severni strani navezuje na območje OPPN Breznica – center, na južni pa se naveže na obstoječo občinsko cesto proti Vrbi.

Pri načrtovanju posegov na območju in v varovalnem pasu državnih cest, je treba upoštevati smernice za načrtovanje, tako da:

Dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi opredelitev in utemeljitev vseh posegov na območju državne ceste in v vplivnem območju državne ceste ter varovalnega pasu.

V načrtu ceste mora biti izkazano upoštevanje strokovnih izhodišč v revidiranem idejnem načrtu, potrjenem s strani upravljavca. Projektne rešitve izgradnje krožišča na državni cesti R2-452/0207 Žirovnica–Lesce, v km 2+161, predvidene po idejnem projektu, št. P-270/19, CE DESIGN, d.o.o., Kranj, je treba obdelati in utemeljiti v projektni dokumentaciji za izvedbo. Projektna dokumentacija za izvedbo izgradnje krožnega križišča na državni cesti mora biti recenzirana. Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti soglasje na projektno dokumentacijo za izvedbo.

Pri načrtovanju je treba med drugim upoštevati tudi stališče Sektorja za investicije v ceste, ki vodi načrtovanje bodoče ureditve državnega cestnega omrežja na tangiranem območju in stališče Službe za evropske zadeve in regulativo DRSI, ki vodi načrtovanje bodoče ureditve državnega kolesarskega omrežja na tangiranem območju:

Vse rešitve morajo biti usklajene z načrtovano ureditvijo državne ceste in kolesarske povezave – rešitve je treba pri načrtovanju uskladiti tudi s Sektorjem za investicije v ceste in Službo za evropske zadeve in regulativo DRSI in projektanti ureditve državne ceste in kolesarske povezave.

Cestni priključki oziroma križišča z državno cesto morajo biti ustrezno urejena. Po potrebi je potrebno preveriti ustreznost obstoječih priključkov in predvideti njihovo ureditev. Morebitno preureditev cestnih priključkov oziroma ureditev novih križišč na državni cesti je treba predvideti na podlagi prometne analize s prometnimi podatki in predvidevanji prometnih tokov ter prometnih obremenitev, ki bodo nastale kot posledica rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječih objektov ali kot posledica izgradnje novih objektov, sosesk ali kompleksov. Širina in radiji cestnega priključka ter elementi državne ceste morajo biti prilagojeni potrebam merodajnih vozil oziroma prometa. Cestni priključek mora biti prilagojen niveleti vozišča ceste, na katero se priključuje. Območje križišča (cestnega priključka) in njegova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnega priključka in na državni cesti. Območje cestnega priključka oziroma križišča z državno cesto je potrebno opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo. Ustrezna ureditev cestnih priključkov oziroma križišč z državnimi cestami je pogoj za začetek del (gradnja na obravnavanem območju) in za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte na obravnavanem območju.

Zagotoviti je treba ustrezno ureditev tangiranega območja državnih cest s cestnimi priključki oziroma križišči, morebitno potrebnimi površinami za pešce in kolesarje (npr. pločniki, prehodi za pešce), morebitnimi potrebnimi avtobusnimi postajališči, cestno razsvetljavo, drugimi komunalnimi vodi, morebitnimi premostitvenimi objekti, ureditvijo odvodnjavanja (območja državne ceste in površin ob njej, cestnih priključkov …; meteorna in druga odpadna voda iz obravnavanega območja ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa), ureditvijo voziščne konstrukcije idr. Ustrezne rešitve se obrazloži v dokumentaciji za pridobitev projektnih pogojev ali dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.

Upoštevati je treba obstoječ in predviden promet na območju priključnih cest. Pri načrtovanju prometne ureditve je treba smiselno upoštevati obstoječo ureditev in možnost bodoče ureditve državnih cest in križišč tudi izven območja obravnavanega prostorskega akta. Ustrezne rešitve glede ureditve tangiranih državnih cest in cestnih priključkov oziroma križišč z državno cesto (vključno z ustrezno ureditvijo območja vzdolž državne ceste v varovalnem pasu) je treba strokovno utemeljiti in predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste. V dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja je treba upoštevati tudi območje za postavitev prometne signalizacije in opreme ter potrebnega območja za ureditev cestnih priključkov oziroma križišč. Vsi načrtovani posegi in rešitve v zvezi s tem morajo biti usklajeni s smernicami za načrtovanje, strokovnimi podlagami in upravljavcem državne ceste. Vse predvidene ureditve morajo ustrezati veljavni zakonodaji s področja urejanja cest.

Zagotoviti je treba ustrezne rešitve, ki bodo zagotavljale delovanje tangiranih cestnih priključkov oziroma križišč z državno cesto v predpisani planski dobi (20 let po zaključku gradnje) in rešitve utemeljiti v projektni dokumentaciji.

Pri načrtovanju rešitev ureditve tangiranih cestnih priključkov oziroma križišč z državno cesto je treba v območje obdelave zajeti širše vplivno območje in po potrebi urediti tudi druge cestne priključke in dostope do zemljišč, ki bi jih predvidena ureditev tangirala. Utemeljiti je treba predvidene rešitve vzdolž državne ceste, ki bodo preprečevala nekontroliran oziroma neurejen dostop in parkiranje vozil na tangiranem območju neposredno ob državni cesti in da ne bo negativnih vplivov na območje državne ceste (preglednost, odvodnjavanje, stabilnost cestnega telesa …). Obdelati in utemeljiti je treba tudi morebiten potek komunalnih vodov v območju državne ceste in varovalnega pasu (zaradi posegov ne sme biti ovirana postavitev signalizacije in preglednost). Pri načrtovanju novih komunalnih priključkov je treba upoštevati obstoječe komunalne vode na območju in jih po potrebi prestaviti na stroške investitorja. Gradnja vseh naprav v območju ceste naj se izvaja sočasno. V sklopu izdelave dokumentacije za mnenja in pridobitev gradbenega dovoljenja se projektirana rešitev uskladi z upravljavcem državne ceste.

Posebno pozornost je treba posvetiti odmikom posameznih ureditev od državne ceste, pri čemer je treba upoštevati tudi možnost bodoče rekonstrukcije državne ceste oziroma križišč z državno cesto. Rešitve morajo biti usklajene z morebitnimi projektiranimi rešitvami na državnih cestah.

V primeru neizogibnih odstopanj od predpisov, si mora investitor v skladu z veljavno zakonodajo pridobiti soglasje ministra, da se lahko projektira z elementi, ki odstopajo od predpisov.

Cestni objekti in cestna oprema morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in arhitektonsko podobo prostora. Rešitve morajo omogočati uporabo tudi funkcionalno oviranim osebam.

Upravljavec državne ceste ne odgovarja za morebitne vplive državne ceste na tangirano območje OPPN; morebitne ukrepe za varovanje pred vplivi državne ceste in promet je treba zagotoviti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za cesto.

Pri načrtovanju ceste je treba upoštevati veljavne predpise in tehnične specifikacije za javne ceste in jih v načrtu utemeljiti. Obdelati in utemeljiti je treba tudi vse posege v območju državnih cest ter varovalnega pasu oziroma druge posege, ki bi lahko vplivali na območje državnih cest in promet na njej.

Posege v varovalnem pasu državne ceste oziroma posege, ki imajo vpliv na državno cesto, je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o javnih cestah ter pridobiti soglasje pristojnega upravljavca državne ceste. Zaradi načrtovanih posegov na tangiranem območju ne sme biti negativnih vplivov na območju državne ceste in promet (ne smejo biti ogroženi varnost prometa na državni cesti, stabilnost državne ceste in njeni interesi, ne sme biti moteno redno vzdrževanje ceste, ne sme biti ovirana bodoča ureditev ceste idr.). V nasprotnem primeru je dolžan investitor posege na lastne stroške prilagoditi potrebam ceste. V primeru ugotovitve poslabšanja prometne varnosti si Direkcija RS za infrastrukturo pridržuje pravico do uvedbe dodatnih ukrepov oziroma zahtev za izboljšanje varnosti (na stroške investitorja obravnavanih posegov). Rešitve je treba predhodno konkretno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti soglasje upravljavca državne ceste.

Posegi ne smejo negativno vplivati na območje državnih cest in promet na njih. V primeru rekonstrukcije državne ceste ali v primeru, da bi to zahtevale prometno varnostne razmere, je investitor dolžan posege na tangiranem območju uskladiti s projektom rekonstrukcije ceste in zahtevami upravljavca državne ceste. Zaradi posegov ne sme biti ogrožena stabilnost telesa državne cestnega telesa, kakor tudi ne preglednost, odvodnjavanje itd.

Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju varovalnega pasu državne ceste izven območja naselij ni dovoljeno. Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje znotraj naselja, v predpisanem prostoru za postavitev prometne signalizacije in opreme (2,0 m od zunanjega roba pločnika oziroma 5,0 m od roba vozišča) ni dovoljeno. Objekti za obveščanje in oglaševanje se ne smejo postavljati v preglednem polju, pregledni bermi in preglednostnem prostoru tangiranega območja državne ceste in cestnih priključkov. Prav tako ni ustrezno postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju vestnih priključkov oziroma križišč. Varovalni pas državne ceste znaša 15 m in se meri od zunanjega roba cestnega sveta. Morebitno reklamno, obvestilno in podobno signalizacijo, ki ni postavljena v skladu s predpisi in soglasjem upravljavca državne ceste, ni dopustna. Hkrati morajo biti objekti za oglaševanje in obveščanje skladni s predpisi lokalne skupnosti iz tega področja.

V primeru ureditve priključevanja na državno cesto je treba utemeljiti ustrezne rešitve glede ureditve cestne razsvetljave ter jo po potrebi prilagoditi. Vzdolž državne ceste je treba predvideti minimalno potrebno razsvetljavo, ki je potrebna v skladu z zakonodajo. Načrt cestne razsvetljave mora biti skladen z veljavno zakonodajo in priporočili Slovenskega društva za razsvetljavo.

Za načrtovanje vseh posegov v območju OPPN je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca državne ceste.

Upravljavec državnih cest ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja. Pri posegih v varovalnem pasu državne ceste, DRSC ne prevzema nikakršne finančne ali druge odgovornosti, kot posledico hrupa, vibracij in ostalih vplivov prometa, ki se pojavljajo na cesti.

Upoštevanje vseh zahtev se izkaže v načrtu ceste, ki predstavlja del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in je osnova za izdajo mnenja k projektnim rešitvam pristojnega mnenjedajalca.