(1)
Za popolno pridobitno nezmožnost po tem zakonu se šteje nezmožnost, ki ustreza I. kategoriji invalidnosti po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za popolno pridobitno nezmožnega po tem zakonu se šteje tudi uživalec osebne ali družinske invalidnine, če ima enega ali več otrok, ki še niso stari petnajst let, ali če ima starejšega otroka, ki je popolnoma pridobitno nezmožen, in če sam skrbi za otroke ter živi z njimi v istem gospodinjstvu.
(2)
Za pridobitno nezmožne se štejejo po tem zakonu otroci, ki glede starosti in šolanja izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice do družinske invalidnine, invalidi I. do V. skupine ter osebe, ki so dopolnile 60 let starosti (moški) oziroma 50 let (ženske).
(3)
Za osebo, ki se sama preživlja, se po tem zakonu šteje tisti uživalec osebne oziroma družinske invalidnine, ki nima ožjih družinskih članov in staršev, ki bi bili v delovnem razmerju ali v pokoju ali bi imeli svoje zemljišče ali dohodek iz samostojne dejavnosti in nima v svojem gospodinjstvu pridobitno zmožnih sorodnikov.