6. člen
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)
(1)
Občina meri 77,6 km2 in obsega 31 naselij: Belo, Brezovica pri Medvodah, Dol, Dragočajna, Golo Brdo, Goričane, Hraše, Ladja, Medvode, Moše, Osolnik, Rakovnik, Seničica, Setnica – del, Smlednik, Sora, Spodnja Senica, Spodnje Pirniče, Studenčice, Tehovec, Topol pri Medvodah, Trnovec, Valburga, Vaše, Verje, Vikrče, Zavrh pod Šmarno goro, Zbilje, Zgornja Senica, Zgornje Pirniče in Žlebe.
(2)
Občina ima ugodno prometno lego, saj je omogočena hitra povezava z ostalim slovenskim prostorom in glavnim mestom Slovenije. Občina meji na šest sosednjih občin: na severu na Mestno občino Kranj in Občino Šenčur, na vzhodu na Občino Vodice, na jugovzhodni strani na Mestno občino Ljubljana, na južni strani na Občino Dobrova - Polhov Gradec in na zahodni strani na Občino Škofja Loka.
(3)
Uradni statistični podatki iz leta 2016 kažejo, da je imela Občina Medvode 16.032 prebivalcev.
(4)
Občino bi lahko reliefno razdelili na dve enoti. Jugozahodni del občine, ki sega v Polhograjsko hribovje je hribovit in pretežno pokrit z gozdom. Severo vzhodni del sega v Ljubljansko – kamniško kotlino oziroma Savsko ravan, ki je pretežno ravninska. Najpomembnejša vodotoka v občini sta reki Sava in Sora, ki imata sotočje v Medvodah. Za jezom Hidroelektrarne Medvode je nastalo Zbiljsko jezero, ki je največja stoječa vodna površina v občini, v Hrašah se nahajajo ribniki oziroma mlake s trstišči. Pomembnejša potoka sta Ločnica in Mavelščica, ki odmakata hriboviti del občine.
(5)
Največji delež rabe prostora zavzemajo gozdovi (66 %), sledijo kmetijska zemljišča (23 %), območja poselitev (9 %) in vode (2 %).
(6)
Enota Savska ravan ob sotočju Save in Sore zajema osrednji, najbolj urbanizirani del občine. Zaradi intenzivne kmetijske in gospodarske dejavnosti, ki se je razvila prav zaradi bližine rek, je to območje gosto poseljeno in najbolj razvito. Poleg intenzivne poselitve stanovanjskih in industrijskih objektov, je v prostoru moč zaznati linijske komunikacijske povezave železnice in ceste, ki deli občinsko in predvsem mestno tkivo na dva dela. Gospodarska rast povojnega obdobja je z naključno izgradnjo industrijskih in gospodarskih objektov v prostoru pustila vtis močno degradiranega in nehomogenega poselitvenega vzorca. Navkljub neposredni umeščenosti rek v poselitveno območje sta vodni in obvodni prostor kot kvaliteta in pomembna prvina naravne krajine le deloma izkoriščena, saj je večina industrije v območju locirana prav v obrečnem prostoru.
(7)
Tudi znotraj same Občine Medvode lahko govorimo o procesu suburbanizacije – to je proces razseljevanja prebivalcev, delovnih mest in urbanih dejavnosti iz osrednjih delov mest v predmestja in širša območja mestne regije. Tako nastajajo nova suburbana območja, kot prehodna oblika med mestom in naseljem, ki so zanimiva za stalno naselitev prebivalcev. Mesto Medvode postaja oskrbno in zaposlitveno središče, naselja se širijo v ravninskem delu občine kot. npr. Zgornje Pirniče, Spodnje Pirniče, Vaše, Goričane, Rakovni. Z asfaltiranjem cest in lažjo dostopnostjo so se delno suburbanizirala tudi naselja Žlebe, Golo Brdo, Topol in Studenčice.
(8)
Občina ima zmerno rast števila prebivalstva, ki je posledica pozitivnega naravnega in selitvenega prirastka.
(9)
Na območju občine je čutiti veliko pomanjkanje ustrezno komunalno opremljenih površin za obrtno poslovne dejavnosti, ki jih je težko zagotavljati v zadostni meri zaradi naravnih omejitev v prostoru, kot so na primer reki Sava, Sora in Krajinski park Polhograjski Dolomiti.
(10)
Cilj občine je ohranjati kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujati kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.
(11)
Občina ima neizkoriščen turistični potenciali, kjer prednosti predstavljajo velika naravna ohranjenost in krajina s pestrimi krajinskimi vzorci ter naravne in kulturne danosti kot podlaga za razvoj turizma in rekreacije v odprtem prostoru. Velika priložnost območja je bogastvo ohranjene naravne in tudi kulturne dediščine, kot so na primer: reki Sava in Sora, Zbiljsko jezero kot turistična točka za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa, mlake v Hrašah, Stari grad v Smledniku, območje Šmarne gore in Grmade, Polhograjsko hribovje s Katarino, Slavkov dom, rojstna hiša Jakoba Aljaža, rojstna hiša Franca Rozmana Staneta, grad Goričane, dvorec Valburga ter druga naravna in kulturna dediščina.