Nalaganje dokumenta...
Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Straža
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 105-4050/2012, stran 11516 DATUM OBJAVE: 27.12.2012
VELJAVNOST: od 11.1.2013 / UPORABA: od 11.1.2013
RS 105-4050/2012
4050. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Straža
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07,70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A) v povezavi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12) ter na podlagi 30. člena Statuta Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07, 27/08) je Občinski svet Občine Straža na 18. seji dne 13. 12. 2012 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Straža
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Straža
1. UVODNE DOLOČBE
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Straža (v nadaljnjem besedilu OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. Občinski prostorski načrt je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o.
(2)
Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Straža (v nadaljnjem besedilu občina) in varstvenih zahtev določa:
-
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
-
zasnovo prostorskega razvoja občine,
-
zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra,
-
območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve, ki so z njimi prostorsko povezana,
-
območja razpršene poselitve,
-
usmeritve za razvoj prostorskih ureditev.
(3)
V izvedbenem delu OPN določa:
-
območja namenske rabe prostora,
-
prostorske izvedbene pogoje,
-
območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
(vsebina in oblika OPN)
(1)
OPN vsebuje tekstualni in kartografski del, izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2)
Tekstualni del OPN je sestavljen iz odloka in njegovih prilog. Odlok je sestavljen iz naslednjih poglavij:
1.
Uvodne določbe
2.
Strateški del
2.
1 Splošne določbe
2.
2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.
3 Zasnova prostorskega razvoja občine
2.
4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
2.
5 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.
6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt
2.
7 Usmeritve za razvoj v krajini
2.
8 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.
9 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
3.
Izvedbeni del
3.
1 Enote urejanja prostora, namenska raba in dopustna izraba prostora
3.
2 Namembnost, dejavnosti, lega, velikost in oblikovanje objektov ter ureditev, parcelacije
3.
3 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
3.
4 Ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo zdravja ljudi, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
3.
5 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora
3.
6 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora
3.
7 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
4.
Prehodne in posebne določbe ter končna določba
4.
1 Prehodne določbe
4.
2 Posebne določbe
4.
3 Končna določba
Priloga 1a: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
Priloga 1b: Preglednica z dopustnimi enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
(3)
Kartografski del OPN vsebuje:
-
Strateški del:
I. Zasnova prostorskega razvoja Občine Straža (M cca 1:50.000)
Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo ter zasnova prometa (M 1:50.000)
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000)
II. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora (M 1:50.000)
Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000)
Koncept prostorskega razvoja Straže (M 1:20.000)
-
Izvedbeni del:
1.
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:25.000)
2.
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:25.000)
3.
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev ter prometne infrastrukture (M 1:5.000)
4.
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)
5.
Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest:
P1: Prikaz situacije karakterističnih profilov cestnega omrežja v občini in na območju UN Straža
P2: Prikaz karakterističnih profilov cestnega omrežja – sheme.
(obvezne priloge OPN)
Obvezne priloge vsebujejo:
-
Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
-
Prikaz stanja prostora,
-
Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
-
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
-
Obrazložitev in utemeljitev OPN,
-
Povzetek za javnost,
-
Okoljsko poročilo.
(pomen kratic)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
-
EO: enostavni objekt
-
EUP: enota urejanja prostora
-
FI: faktor izrabe gradbene parcele
-
FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele
-
GJI: gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture
-
NO: nezahtevni objekt
-
NRP: namenska raba prostora
-
OPN: občinski prostorski načrt
-
OPPN: občinski podrobni prostorski načrt
-
PIP: prostorski izvedbeni pogoji
-
PNR: podrobnejša namenska raba prostora
-
RPE: register prostorskih enot
-
UN: urbanistični načrt.
(pomen izrazov)
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.
Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
2.
Avtobusna postaja je prostor določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.
3.
Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina zunaj ali na vozišču ceste, ki obsega postajališče, čakališče ter navezovalne površine za pešce na javne površine za pešce, v primeru avtobusnega postajališča zunaj vozišča pa tudi uvozni in izvozni pas na postajališče.
4.
Bruto etažna površina (BEP) je površina etaže (vključno z zidovi), ki ima svetlo višino najmanj 1,6 m.
5.
Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim.
6.
Celostno urejanje je urejanje prostora na območju, na katerem se z OPPN ali skladno s PIP, določenimi v tem odloku, načrtuje gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno povezani v pogledu funkcionalnosti, komunalnega opremljanja ali urbanističnega oblikovanja.
7.
Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve stanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
8.
Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.
9.
Eno- oziroma dvostanovanjska stavba je prostostoječ objekt z enim do dvema stanovanjema.
10.
Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se kot etaža štejeta tudi pritličje (P) in mansarda (M).
11.
Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,8 m.
12.
Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstrešnica nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni parceli.
13.
Funkcionalno zemljiško posestvo (FZP) je ena ali več zemljiških parcel, na kateri je vinograd ali sadovnjak. Zemljiške parcele se morajo stikati z zemljiščem, kjer je dopustna nameravana gradnja zidanice, hrama, vinotoča ali vinske kleti. Kadar FZP deli zemljiška parcela, ki je kategorizirana ali nekategorizirana cesta, se šteje, da se zemljiške parcele FZP stikajo. Zemljiške parcele ne smejo biti medsebojno oddaljene več kot 400 m zračne razdalje in so znotraj vinogradniškega območja.
14.
Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino debla 2,5 m.
15.
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
16.
Izjemna krajina je krajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi procesi.
17.
Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan. Delno vkopana klet je klet, ki je vkopana v zemljo z najmanj dveh strani do višine najmanj 1,4 m.
18.
Kmetijska stavba je nestanovanjska kmetijska stavba.
19.
Kolenčni zid je stena v mansardni etaži in se meri od vrha zadnje medetažne konstrukcije do kapne lege.
20.
Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
21.
Kulturni spomenik je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, razglašena za kulturni spomenik.
22.
Mansarda (M) je del stavbe, katere izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
23.
Mestotvorno oblikovanje, mestotvorne fasade: oblikovanje objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega prostora oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo vzpostavlja mestnost območja.
24.
Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.).
25.
Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta, oziroma z zamikom, vendar vsaj na 50% tlorisa obstoječega objekta.
26.
Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so po dejanski rabi prostora v nekmetijski rabi in se za njih načrtuje usposobitev za kmetijsko rabo.
27.
Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.
28.
Nestanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti.
29.
Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno.
30.
Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja (arhitektura Moderne in novejša) in materialov.
31.
Območje kmetije je območje stavbnih zemljišč, na katerih je kmetija (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu) ter 20 m pas okoli takega območja stavbnih zemljišč.
32.
Obstoječi legalni objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem oziroma je bil zgrajen pred letom 1967.
33.
Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.
34.
Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev.
35.
Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
36.
Podstrešje (p) je del stavbe, katere neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem ali mansardo in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
37.
Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno, uporabno ipd. dovoljenje).
38.
Predhodne arheološke raziskave zajemajo vse metode in postopke za določitev in ohranitev arheoloških najdb in struktur po predpisih o varstvu kulturne dediščine, vključno z poizkopavalnimi analizami in postopki za ohranitev arhiva najdišča; obseg arheoloških raziskav za vsak posamezen poseg določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
39.
Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 15 m (oz. 40 m zunaj območij naselij) ob reki Krki in v širini 5 m ob preostalih vodotokih.
40.
Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali do 1,4 m nad njo.
41.
Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
42.
Registrirana kulturna dediščina je kulturna dediščina, ki je vpisana v register kulturne dediščine.
43.
Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin Sleme pri dvokapnih in večkapnih objektih poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.
44.
Soliter je drevo z obsegom 25–30 cm na višini 1 m od tal po saditvi in višino debla med 2,5 in 3,5 m.
45.
Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.
46.
Sprememba namembnosti objekta je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo rabo, ne da bi se spremenil njegov zunanji videz, a se povečajo vplivi objekta na okolico.
47.
Sprememba rabe je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo, navadno podobno rabo, ne da bi se spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na okolico.
48.
Stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje.
49.
Stanovanjska stavba za posebne namene je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
50.
Strokovna prostorska preveritev je urbanistična, krajinska, arhitekturna ali gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki se izdela v okviru priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali pred pridobitvijo dovoljenj za poseg v prostor s področja graditve objektov. Strokovno prostorsko preveritev izdela in utemelji pooblaščen inženir stroke, ki ustreza vrsti posamezne prostorske ureditve ali posega, in z njo utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacijo degradiranih prostorov. Strokovno prostorsko preveritev potrdi drug prostorski načrtovalec (ki ni pripravil te strokovne prostorske preveritve), ki ga izbere Občina, in mora imeti licenco in izkušnje z vodenjem izdelave občinskih prostorskih načrtov ali urbanističnih načrtov ali občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
51.
Tretja razvojna os je koridor načrtovane državne ceste med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu in mejo z Republiko Hrvaško, ki bo na območju Novega mesta s sklenjenim obročem prevzela funkcijo obvoznic.
52.
Varovalni koridor vodov in naprav GJI obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
53.
Varovalni pas GJI obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
54.
Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti).
55.
Vinotoč je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina.
56.
Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.
57.
Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
58.
Zidanica je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje.
59.
Železniška postaja je prometno mesto na železniški progi, kjer potekajo komercialna, tehnična in prometna dela. Gre za sestav naprav, tirov, stavb, peronov in drugega, kar je treba za potek prometa.
60.
Železniško postajališče je železniški infrastrukturni objekt, ki je po velikosti (tako števila potnikov, števila vlakov kot same velikosti objekta), nudenju storitev in uslug ter pomembnosti, manjši kot železniška postaja.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(3)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2 STRATEŠKI DEL
2.1 Splošne določbe
(splošne določbe)
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in PIP ter zasnovo GJI lokalnega pomena, območja naselij ter območja razpršene poselitve.
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1)
Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine izhaja iz predstave o uravnoteženem doseganju družbene blaginje in svobode posameznika pri uresničevanju prostorskih potreb, tako da ne bodo ogrožene bodoče generacije.
(2)
Prostorski razvoj občine s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispeva h krepitvi nacionalnega prostora.
(3)
Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov, tako da:
-
se v policentričnem urbanem sistemu Slovenije Straža razvija kot občinsko lokalno središče v tesni povezavi z regionalnim središčem Novim mestom, pri katerem se naveže tudi na 3. razvojno os;
-
v omrežju urbanih naselij Straža krepi povezanost tudi z Dolenjskimi Toplicami in z Žužemberkom;
-
se z načrtovanjem učinkovitih prometnih mrež, gospodarskih con, območij za družbene in oskrbne dejavnosti ter bivanje in razvoj drugih dejavnosti pospešuje prostorski razvoj;
-
se na Stražo s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami navezuje omrežje drugih naselij v občini;
-
so v omrežju naselij v občini razmeščene dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, prometne, trgovske, gostinske, finančne in druge poslovne dejavnosti, kulturne in informativne dejavnosti, možnosti za rekreacijo in šport ter oskrba z energijo in vodo ter proizvodne površine. Funkcije javnega značaja se razmeščajo glede na pogostost njihove rabe in racionalnost njihovega delovanja ter glede na število in strukturo prebivalcev in drugih družbenih in gospodarskih značilnosti ter naravnih in okoljskih pogojev;
-
občinsko središče Straža skupaj z Vavto vasjo, Rumanjo vasjo in Jurko vasjo zagotavlja prebivalcem teh naselij in njihovih zaledij vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje;
-
podeželje postaja razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki dopolnjuje ponudbo občinskega središča. Zagotavlja se zadržan razvoj manjših podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja, z ohranjanjem kakovostne podobe vasi;
-
se zagotavljajo možnosti za rabo naravnih virov, kot so viti pitne vode, geotermični viri, sončna energija in drugi alternativni energetski viri ter ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal, vključno z ohranjanjem tradicionalne strukture vinogradniških območij ter s preprečevanjem razpršene gradnje.
(4)
Strategija upošteva temeljne značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine, ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih sektorskih omejitev, podanih v smernicah nosilcev urejanja prostora.
(5)
Strategija upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti, ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb.
(6)
Strategija upošteva omejitve in pobude, ki izhajajo iz razvojnih potreb sosednjih občin.
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1)
Uravnotežen prostorski razvoj Straže in drugih naselij, glede na njihovo vlogo v omrežju naselij, se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti predvsem v Straži, Vavti vasi, Jurki vasi in Zalogu, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij, za razvoj gospodarskih in oskrbnih dejavnosti in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo.
(2)
Izboljšanje prostorskih in drugih razmer za razvoj novih delovnih mest se zagotavlja z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim pridobivanjem razvojnih sredstev, ki se jih uvede kot eno od podlag za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih dejavnosti in zagotovitev novih delovnih mest predvsem v Straži, Zalogu in Jurki vasi.
(3)
Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja z navezavami na avtocesto in 3. razvojno os prek sistema obvoznic Novega mesta, z izgradnjo obvoznice Straže, Jurke vasi, Vavte vasi, Rumanje vasi in variantno Potoka ter z izgradnjo drugih novih cest in prenovami obstoječih prometnic – cest, železniške proge, kolesarskih poti, s prenovo letališča Straža ter z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa. Prometna ureditev se ureja po načelih trajnostne mobilnosti.
(4)
Ustrezno energetsko ter komunalno opremljenost naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja s postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in faznosti glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij – z izboljšavo telekomunikacij, izgradnjo distribucijskega plinovoda in sistemov ogrevanja z lesno biomaso ter kanalizacijskih omrežij in sistemov za oskrbo s pitno vodo. Energetska opremljenost naselja sledi lokalnemu energetskemu konceptu, preverijo se tudi možnosti za izrabo geotermičnih virov.
(5)
Ohranjanje prepoznavnosti prostora Straže in podeželskih območij občine, krajine in grajenih struktur se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem v obstoječa naselja in s sanacijo območij razpršene gradnje ter drugih razvrednotenih območij, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino in z ohranjanjem kmetijske rabe prostora ter prvin krajinske prepoznavnosti, predvsem tradicionalnih vinogradniških območij.
(6)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem v obstoječa naselja in s sanacijo razvrednotenih območij ter s pazljivim umeščanjem ureditev in objektov v naravno okolje.
(7)
Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov se zagotavlja s prostorskim možnostmi za novogradnje in prenove ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost, na ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine in v primeru ustreznih nahajališč tudi na rabo geotermičnih virov.
(8)
Prostorske ureditve, ki so v soodvisnosti od ureditev v sosednjih občinah, se načrtujejo skupaj s temi občinami.
(9)
Razvoj občine poteka v skladu z nosilnostjo okolja, ob upoštevanju okoljskih ciljev: zmanjšanje zračnih emisij v prekomerno onesnaženih območjih, zmanjšanje hrupa, zmanjšanje obremenjevanja prsti in vegetacije, izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti.
(10)
Zagotavlja se varstvo ljudi, živali in premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2.3 zasnova prostorskega razvoja občine
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)
(1)
Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ali možnostjo za komunalno opremljanje. Gospodarske cone se razvijajo predvsem na območju Straže, pri Zalogu ter pri Jurki vasi in v Vavti vasi. Z izgradnjo novih in s prenovami obstoječih prometnic in druge infrastrukture se izboljšata dostopnost in komunalna opremljenost obstoječih gospodarskih con. V njih se prioritetno zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj novih delovnih mest v gospodarskih-proizvodnih in terciarnih dejavnostih. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. Okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se praviloma umeščajo v območja centralnih dejavnosti. Na območja površin za industrijo se ne smejo umestiti stanovanja in spremljajoče dejavnosti, primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja.
(2)
Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila, različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na širšem območju Straže, Potoka in v manjši meri v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem se upoštevajo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalna raba prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v Straži in Dolnji Straži ter v Jurki vasi, Vavti vasi in Rumanji vasi, varčevanje z energijo in materialnimi sredstvi. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.
(3)
Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja na funkcionalno zaokrožena območja predvsem v Straži in naseljih ob regionalnih cestah. Zagotavlja se izbor ustreznih prostorov za posamezno dejavnost in ustrezno dostopnost. Ohranjajo in prenavljajo se obstoječe ter spodbujajo nove ureditve za te dejavnosti, s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja in dostopnost.
(4)
Skladno s strategijo razvoja turizma občine se ohranjajo potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, dopolnjuje se turistična in rekreacijska infrastruktura v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj prostočasnih dejavnosti na širšem območju Straže, letališča Straža, območja Luknje, biotopov pri Zalogu, pa tudi na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj (predvsem Krka in njen obvodni prostor, obvodni prostor Temenice in potencialna nahajališča geotermičnih virov pri Prečni). Poveča se spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi, kot količinsko, predvsem z omogočanjem razvoja prostočasnih dejavnosti na Krki in ob njej ter zagotavljanja nočitvenih kapacitet. Na podeželju se spodbuja razvoj primarne kmetijske dejavnosti, tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom in skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1)
Spodbuja se policentrični razvoj poselitve.
(2)
Straža se skupaj z Vavto vasjo, Rumanjo vasjo in Jurko vasjo razvija kot občinsko središče z javnimi dejavnostmi in gospodarskimi conami ter drugimi funkcijami. Naselje se razvija kot gospodarsko, zaposlitveno, upravno, izobraževalno, kulturno in oskrbno središče, z zagotavljanjem zadostnih površin za te dejavnosti in za novo stanovanjsko gradnjo.
(3)
Druga naselja (Dolnje Mraševo, Drganja sela, Loke, Podgora, Potok, Prapreče pri Straži, in Zalog) se razvijajo kot podeželska naselja in ohranjajo pretežno ruralni značaj s prevladujočim bivanjem in kmetijstvom. Podeželska naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.
(4)
Naselja, v oziroma ob katerih se poudarjeno razvija gospodarske dejavnosti, so Straža (gospodarska cona občinskega pomena Novoles), Zalog (gospodarska cona občinskega pomena Zalog), Vavta vas (gospodarska cona lokalnega pomena Gorjanci), Jurka vas (gospodarska cona lokalnega pomena Jurka vas).
(5)
Posebno vlogo v sistemu poselitve imajo posamezne lokacije s turističnim pomenom oziroma potencialom, na katerih se poveča spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, turistično ponudbo) kot količinsko.
-
Lokacije oziroma območja s turističnim pomenom oziroma potencialom, ki imajo (delno že izraženo) turistično vlogo v omrežju naselij občine so predvsem: Straža z Vavto vasjo in Jurko vasjo, letališče Straža, turistično-storitvena cona Hruševec, Krka z obvodnim prostorom, pristava gradu Luknja, vinogradniški območji Straške gore in Ljubna, širše območje kraške jame Velika Prepadna, biotopi pri Zalogu, obvodni prostor Temenice ipd.), turistične kmetije po naseljih in različne tematske poti. Na teh lokacijah oziroma območjih se skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi, ki so osnova za razvoj turistične ponudbe, vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, ob upoštevanju prostorskih in okoljskih omejitev pa se razvijajo tudi novi programi.
(6)
Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. I, na karti Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo.
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1)
Straža se navezuje na 3. razvojno os oziroma sistem obvoznih cest Novega mesta.
(2)
Osrednja razvojna os v občini je dolina Krke, po kateri se nizajo naselja vzdolž regionalne ceste med Novim mestom in Stražo ter v nadaljevanju proti Dolenjskim Toplicam oziroma proti Žužemberku. V tem pasu se vzpodbuja intenzivnejši prostorski razvoj, razen na območjih, na katerih je predviden zadržan razvoj zaradi ohranjanja narave, npr. ožji pas ob Krki.
(3)
Naselja se povezujejo s sistemom regionalnih in lokalnih cest, ki se posodabljajo z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu.
(4)
Ob naseljih, skozi katera poteka regionalna cesta Straža–Novo mesto, se zagotovi izgradnja obvoznice Straže, Rumanje vasi, Vavte vasi, Jurke vasi, variantno tudi Potoka.
(5)
Kolesarsko omrežje se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh naseljih se zagotovijo površine za varno odvijanje peš prometa.
(6)
Železniško omrežje se posodobi in dopolni, tudi za uporabo v namene javnega potniškega prometa, v skladu s konceptom trajnostne mobilnosti občine. V jedru Straže se ob tem zagotovijo posebni ukrepi za varno prehajanje železniške proge.
(7)
Javni potniški promet se izboljšuje ter ustrezno ureja sočasno z rekonstrukcijo obstoječih cest in železniške infrastrukture, z novogradnjami ter s posodobitvijo infrastrukture, predvsem z izgradnjo novih avtobusnih in železniških postajališč ter stojišč za potnike.
(8)
Na letališču Straža, ki se razvija kot letališče regionalnega pomena, se v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto zagotovijo prostorske možnosti za razvoj javnega letališča/heliporta za mednarodni promet nižje kategorije.
(9)
Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. I, na karti Zasnova prostorskega razvoja Občine Straža.
(območja razvoja dejavnosti v krajini)
(1)
Skladno s strategijo razvoja kmetijstva občine se površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva v čim večji meri ohranjajo. Kmetijstvo skrbi za ohranjanje kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru kmetijska dejavnost opravlja skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.
(2)
Območja prednostnega razvoja kmetijstva je na uravnanih površinah med Stražo in Temenico in za in med naselji Rumanje vasi in Jurke vasi. Na preostalem območju občine je poudarek na sonaravnem načinu kmetovanja. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se ustavlja s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine.
(3)
Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v občini se na kmetijah omogoča in hkrati spodbuja izvajanje primarne kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.
(4)
Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju.
(5)
Območje bivšega pridobivalnega prostora glinokopa Zalog se ureja v okviru obstoječe gospodarske cone Zalog.
(6)
V obvodnem prostoru Krke, Temenice in drugih potokov se upoštevajo načela varstva voda, vodnega režima in ohranjajo retenzijske površine.
(7)
Usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. II, na karti Usmeritve za razvoj v krajini.
(območja ohranjanja prepoznavnosti)
Zagotavlja se ohranjanje kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Straža, ki hkrati nudi primerjalne prednosti za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. To še posebej velja za območja prepoznavnosti (vinogradniški območji Straška gora in Ljuben, dolina Krke ter njivska in obvodna krajina Temenice) ter območja kulturne dediščine, pa tudi za posamezne prvine prepoznavnosti krajine na območju občine. Ohranjajo se gozdna območja med Krko in Drganjimi seli ter dolina Krke z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struga reke in njenih pritokov, obvodne ravnice, lehnjakovi pragovi), značilni vzorci poselitve (strnjene vasi), naravne prvine plitvega krasa (plitva tla, vrtače in ponekod skale na površju) in ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače).
(območja ohranjanja naravnih kakovosti)
Naravne kakovosti prostora, ki so največje v obvodnem svetu Krke in Temenice ter drugih vodotokov ter v sklenjenih gozdnih območjih, zagotavljajo ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar poteka ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst.
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
(splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)
Razvija se GJI, tako da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda na celotnem območju občine. GJI se v prostor umešča na način, da ne prizadene varovanih vrednot kulturne dediščine. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij. Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. I, na karti Zasnova gospodarske javne infrastrukture.
2.4.1 Prometna infrastruktura
(prometna infrastruktura)
(1)
Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem (varne poti v šolo), opremljen z ustrezno urbano opremo prostora.
(2)
Omrežje državnih cest se prenovi, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami lokalnih cest.
(3)
Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se zagotovi dober dostop do obstoječih in novih gospodarskih con in območjih storitvenih dejavnosti (Straža, Zalog, Vavta vas, Jurka vas) ter do turističnih območij. Razširitev in posodobitev cestnega omrežja je predvidena tudi na območjih, kjer so predvidene večje nove površine za organizirano stanovanjsko gradnjo.
(4)
Na širšem območju Jurke vasi, Vavte vasi in Rumanje vasi (in variantno Potoka) je predvidena izgradnja obvozne ceste, kjer sedanja regionalna cesta poteka skozi naselja. Obvozna cesta razbremeni te vasi tranzitnega prometa ter omogoči enostaven dostop do gospodarskih con in drugih območij za kompleksnejšo gradnjo. Ob obvozni cesti se predvidi tudi izgradnja državne kolesarske poti. Do izgradnje obvoznice se uredi križanje obstoječih regionalnih cest v Vavti vasi.
(5)
Za zagotovitev povezav Straže z Novim mestom in navezave na 3. razvojno os in na avtocesto Ljubljana–Obrežje se uredi nova cestna povezava na levem bregu Krke severno od železniške proge do zahodne obvoznice Novega mesta ali variantno na desnem bregu Krke kot podaljšanje obvoznice Vavte vasi in Potoka.
(6)
Vzdržujejo in prenavljajo se lokalne ceste in javne poti, prednostno pa tiste, ki zagotavljajo dostop do gospodarskih con in lokacij s turističnim pomenom: Zalog, letališče Straža, Luknja, Ljuben.
(7)
Omrežje cest se opremi s pločniki in javno razsvetljavo, ob pomembnejših prometnicah pa tudi s kolesarskimi stezami in drugo urbano opremo prostora. Urbanistično pomembnejše ceste (ob katerih se uredijo tudi pločniki in kolesarske steze) se praviloma opremijo še z drevoredi.
(8)
Na posameznih odsekih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.
(9)
Pri gradnji mostov prek Krke se zagotavlja taka svetla višina mostne konstrukcije, da je omogočeno čolnarjenje po Krki.
(10)
V sklopu urejanja cestnega omrežja se gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih cestnih povezav rešuje skupaj s sosednjimi občinami.
(11)
V delih naselij, ki so varovani kot kulturna dediščina, se prometne ureditve podrejajo varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine.
(železniško omrežje)
(1)
Za povečanje spektra ponudbe v javnem potniškem prometu, pa tudi za potrebe gospodarstva, za izboljšanje življenjskih pogojev, varstva okolja in večje izbire prometnih sredstev se oživi železniška proga Novo mesto–Straža, v Straži in v Zalogu se uredita železniški postaji.
(2)
Obstoječa križanja železniške proge s cestnim omrežjem se preuredijo, da so ustrezno varovana, pri čemer se v naseljih zagotovi postavitev zapornic.
(3)
Odsek železniške proge med jedrom Straže in lokacijo skladišča blagovnih rezerv se ukine v povezavi z morebitno ukinitvijo skladišča blagovnih rezerv.
(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)
(1)
Zagotavljajo se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih.
(2)
Na območju občine se uredi kolesarsko omrežje. Omrežje se uredi kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot steza za mešani promet pešcev in kolesarjev, kot kolesarski pas na vozišču ali pa se kolesarji vodijo z ustrezno prometno signalizacijo po malo prometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno. Omrežja se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se skozi Stražo, Rumanjo vas, Vavto vas in Jurko vas ter Dolenjo Stražo in Podgoro omrežja uredijo kot kolesarske steze ali kot steza za mešani promet pešcev in kolesarjev, v ostalih naseljih pa, kjer je to smiselno in upravičeno.
(3)
Na območju občine se vzpostavi daljinsko kolesarsko povezavo Žužemberk–Straža–Novo mesto. Državna kolesarska povezava bo izvedena kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po maloprometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njeno urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti.
(4)
Daljinska in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje naselja turistične ureditve (v smeri letališča Straža, Luknje in drugih turističnih lokacij ter Drganjih sel, kjer se poveže s pešpotjo Vavta vas–Drganja sela po trasi opuščene ozkotirne železniške proge, ki se nadaljuje proti Dolenjskim Toplicam, Uršnim selom in Praprečam) po celotnem območju občine, predvsem pa v obvodnem prostoru Krke in proti vinogradniškim območjem. Kolesarska pot se uredi tudi na območju trase železniške proge Straža–Novo mesto. Kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene.
(5)
Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih občinskih cestah na odsekih skozi naselja.
(6)
Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene.
(7)
Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.
(mirujoči promet)
(1)
V Straži in v gospodarski coni Zalog ter v drugih gospodarskih in oskrbnih conah se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami ali s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče).
(2)
Dogradijo se parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov, zagotavljajo se tudi parkirna mesta za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin. Urejene parkovne površine in zelenice se v strnjenem naselju ne namenjajo za parkiranje.
(3)
Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij. Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah, predvsem pa v okviru gospodarskih con, se zagotovijo parkirišča za tovorna vozila.
(letališče in heliporti)
(1)
Za letališče Straža, ki se razvija kot letališče regionalnega pomena, se zagotovijo prostorske možnosti za razvoj javnega letališča/heliporta za mednarodni promet nižje kategorije, kar vključuje novogradnje in prenove objektov ter druge letališke infrastrukture.
(2)
Ob letališki stezi se zahodno od obstoječih letaliških objektov in ureditev ter južno od letališke steze v bližini Gospodarske cone Zalog uredi nov upravni del letališča z vsemi pripadajočimi infrastrukturnimi objekti, napravami in ureditvami. Na ta območja se umestijo centralne dejavnosti, povezane z dejavnostjo letališča, kot so naprave in objekti za oskrbo letal, servisi, sestavljanje in gradnja letal, izobraževanje.
(3)
Urejanje letališča in objektov se praviloma načrtuje v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto in Republiko Slovenijo.
(4)
Heliporti se praviloma urejajo na strehah, na utrjenih površinah javnih objektov ali ob zasebnih objektih, kjer ne bodo moteči za okoliške dejavnosti.
(javni potniški promet)
(1)
Javni potniški promet se ureja na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter razvija na območjih novih pozidav in širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja.
(2)
Med Stražo in sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški promet. V ta namen se prilagodijo in razširijo avtobusne proge, tako da se stikajo med seboj in z železniškimi postajami, ter da so vozni redi vlakov in avtobusov čim bolj usklajeni.
(3)
Avtobusna postaja v Straži se ohrani v središču Straže oziroma prestavi na novo lokacijo in ustrezno preuredi. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, in ob gospodarskih conah ter območjih oskrbnih oziroma javnih dejavnosti se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse, ki se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest.
(4)
Avtobusna postaja in postajališča ter železniške postaje se uredijo v smislu povečanja prometne varnosti in zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin, vključno s parkirišči za osebna vozila.
2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
(splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1)
Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.
(2)
Poveča se zanesljivost oskrbe s pitno vodo, uredi se odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(3)
Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe Straže ter minimalna komunalna opremljenost, kjer to še ni zagotovljeno.
(4)
Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata v dveh, med seboj usklajenih smereh:
-
Sanacija stanja: na stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacija stanja z izgradnjo sistemov za zagotavljanje ustrezne stopnje varstva okolja glede priključevanja objektov na infrastrukturne sisteme. Na območjih, ki niso komunalno opremljena, se do izgradnje gospodarske javne infrastrukture poselitev ne spodbuja. V naseljih se zagotovi ustrezno število komunikacijskih central, da je zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, se zgradi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in se jo poveže s telefonsko centralo.
-
Opremljanje razvojnih območij: za vsa komunalno neopremljena stavbna zemljišča se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.
(5)
Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. S tem se zagotavlja večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo bolj sprejemljivo vključevanje v prostor.
(6)
Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno.
(7)
Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.
(8)
Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dediščine. Na območjih in v objektih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, je pri dopustnosti postavljanja objektov za telekomunikacijsko opremo oziroma pomožnih infrastrukturnih objektov treba upoštevati tudi varstveni režim, ki velja za posamezno enoto dediščine.
(9)
Pred predajo novih prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v soseščini.
(10)
Za celotno območje se z lokalnim energetskim konceptom opredeljuje nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije.
(11)
Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo manj energije (npr. pasivna stavba, nizkoenergijska stavba) in/oz. del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov energije (sončna, geotermalna, biomasa ipd.).
(vodni viri in oskrba s pitno vodo)
(1)
Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode.
(2)
Varstvo virov pitne vode: vodne vire se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Na glavnem vodovarstvenem območju Devetak v Straži. Na območju potencialnih vodnih virov se zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti. Raba vode se tehnološko prilagodi tako, da se ohranjata tako kvaliteta kot tudi količina podzemnih voda.
(3)
Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode z vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zavaruje.
(4)
Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato se ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov usklajujejo s sosednjimi občinami.
(5)
Vodooskrba občine se bo zagotavljala prek obstoječega vodovodnega sistema, ki se obnovi in modernizira (vodovod Straža–Vavta vas–Jurka vas–Potok–Prapreče, vodovod Dolenja Straža–Sela–Hruševec ter ostali dotrajani vodovodi). Zgradi se vodovodno omrežje na Drganjih selih, delno z navezavo na Dolenje Sušice (Občina Dolenjske Toplice) in delno z navezavo na Uršna sela (MO Novo mesto). Zgradi oziroma modernizira se višinski vodovod Podgora z navezavo na Prečno.
(6)
Poselitvena območja, ki jih ni mogoče priključiti na sistem oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, se oskrbujejo prek lastnih zajetij, vendar se prostorski razvoj na teh območjih omejuje in uskladi z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. Ne glede na način oskrbe z vodo se evidentirajo vsi objekti, ki niso priključeni na javno vodovodno omrežje, in opredeli se način njihove oskrbe s pitno vodo.
(odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1)
Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na območju občine se zagotovi na območju aglomeracij, skladno z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017). Aglomeracije obsegajo naselja Straža, Podgora, Zalog, Loke, Potok, Prapreče pri Straži, Jurka vas, Vavta vas, Rumanja vas, Drganja sela in Dolnje Mraševo.
(2)
Obstoječe kanalizacijsko omrežje v naseljih Straža, Zalog, Loke, Potok, Vavta vas in Rumanja vas se po potrebi sanira in dogradi.
(3)
Na območjih brez kanalizacijskega omrežja se zagotovi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata.
(ravnanje z odpadki)
(1)
Ravnanje z odpadki se ureja v okviru obstoječih centrov in deponij ob uveljavljanju sistema ekoloških otokov v celotni občini in sicer v sklopu CEROD v Leskovcu na območju Mestne občine Novo mesto. Spodbuja se zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter se vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov) tako, da bo odstranjevanju namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov.
(2)
Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi.
(3)
Površina za stresanje snega se uredi na ravnici ob Krki ob Govejeku v Straži ob mostu, ob žagi v Vavti vasi in na Potoku.
(4)
Posamezna manjša odlagališča zemeljskih odpadkov se urejajo na podlagi vsakokratnih prostorskih in okoljskih presoj, ki jih opravi pristojna organizacija.
(oskrba z energijo)
(1)
Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov. Spodbuja se učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Oskrba z zemeljskim plinom se zagotavlja kot dodaten vir energije, zlasti na območjih, kjer ne bo daljinske oskrbe. Uporaba obnovljivih energetskih virov se spodbuja na celotnem območju občine, pri čemer morajo biti objekti in ureditve prostorsko integrirani.
(2)
Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskem konceptu. Temeljni dokument oskrbe z energijo je energetski koncept občine. Za celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije (potencial sončne energije, vetrne energije, hidroenergije, energije biomase in geotermalne energije) in možnost energetske oskrbe iz teh virov. Na posameznih območjih se zagotovi vsaj 20% energetske oskrbe iz obnovljivih virov, če trajnostni potencial to omogoča.
(3)
Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.
(4)
Za vsa območja občine, še posebej pa za poselitev izven naselij, se spodbuja opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije.
(5)
Na območju občine ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov. Skladišče za potrebe občine je Ortnek v Občini Ribnica.
(6)
Na območju občine ni visokonapetostnega elektroenergetskega omrežja. Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne 20 in 0,4 kV elektroenergetske infrastrukture.
(7)
Območje gospodarske cone Zalog je z zemeljskim plinom oskrbljena preko prenosnega plinovoda P461 MRP Novo mesto–Straža z delovnim tlakom 6 barov ter merilno regulacijske postaje Opekarna. Predvidi se izgradnja prenosnega plinovodnega omrežja tudi za tehnične pline.
(8)
Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(9)
Nove male vodne elektrarne (do 100 kW) se lahko predvidijo na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, če so v skladu z lokalnim programom razvoja in če oskrba z energijo ni možna na sprejemljivejši način v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov. Gradnja na vodotokih, ki so skladno s krajinsko ekološko kategorizacijo vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov ter na vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni možno zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.
(10)
Izraba lesne biomase se uveljavlja predvsem za manjše, individualne sisteme ogrevanja in za skupinske sisteme v naseljih, kjer ni zagotovljena oskrba z zemeljskim plinom.
(11)
Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije.
(12)
Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost nameni rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov (npr. pobočij Straške gore in Ljubna) in pri prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000), predvsem pa območje Krke ter njenih pritokov. Objekti in naprave (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno-regulacijskih postaj) se načrtujejo tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi na relief, krajinsko zgradbo, naravne kakovosti, prepoznavnost prostora in bivalno okolje.
(komunikacijsko omrežje)
(1)
Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela. Dopusti se izgradnja brezžičnega komunikacijskega omrežja.
(2)
Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država – regija – občine) kot tudi horizontalnem (sektorji, investitorji). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja (državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov.
(3)
Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se nadgradi s sistemom UMTS, omogoči pa se tudi vpeljava prihajajočih tehnologij, kot so WiMAX, HSDPA, HSUPA ipd. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.
(4)
Na območju občine so vključene telefonske centrale Telekoma Slovenije s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v podzemni in nadzemni obliki.
(5)
Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve.
(6)
V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnja komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezna kabelska kanalizacija na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(7)
Območje občine je s televizijskim signalom pokrito z oddajnikom RTV na Trdinovem vrhu.
2.5. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.5.1 Notranji razvoj, prenova in širitev naselij
(splošne določbe za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)
(1)
Naselja se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.
(2)
V vseh naseljih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo. V Straži, na Selih, Jurki in Vavti vasi ter pri Zalogu se zagotavljajo možnosti tudi za gospodarske dejavnosti, v Straži, Vavti vasi in Jurki vasi tudi za družbene dejavnosti, vključno z javnimi zelenimi in drugimi odprtimi površinami.
(3)
Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni treba ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij.
(4)
Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju tudi kot posamična stavbna zemljišča v smislu zaokrožanja stavbnih zemljišč.
(notranji razvoj naselij)
(1)
Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti.
(2)
Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše storitvene in obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.
(3)
Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika lahko določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije, skladno z 34. členom (urejanje razpršene poselitve) tega odloka.
(4)
Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.
(5)
Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.
(6)
Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih območjih kot na območjih obstoječih naselij, namenjenih zgoščevanju.
(7)
Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.
(prenova naselij)
(1)
Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij. S prenovo se poiščejo in izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.
(2)
Zagotovi se celovita prenova osrednjega dela Straže in Vavte vasi. Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov.
(3)
Prenova se zagotovi tudi v degradiranih delih naselij, kjer naj se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se deli naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje.
(4)
Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(5)
Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij ter deli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo.
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)
(1)
Površine za razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.
(2)
Nova območja za pozidavo se načrtujejo na območjih, kjer bodo zagotovljeni dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(3)
Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in merila oziroma gabaritov.
(4)
V občinskem središču se stanovanja in centralne dejavnosti načrtujejo tudi v okviru prenove in sanacij razvrednotenih urbanih in krajinskih območij, s čimer se zagotovijo zaokrožitve in zgostitve pozidave. V podeželskih naseljih so dopustne zaokrožitve in zgostitve pozidave manjšega obsega. Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in nekontrolirano razraščanje naselij na robovih ni dopustno.
(5)
Na vinogradniških območjih in drugih območjih razpršene poselitve se na podlagi urbanističnih, kulturnovarstvenih in krajinskih preveritev določijo površine za novogradnje v smislu ohranjanja in nadgradnje avtohtonega vzorca poselitve.
(6)
Pri načrtovanju širitev poselitvenih območij in gradnji objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja celostno ohranjanje kulturne dediščine tudi v vplivnem območju kulturnega spomenika ali kulturne dediščine. V naseljih, kjer so posamezna območja varstva kulturne dediščine, se novogradnje načrtujejo in izvajajo v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami.
2.5.2 Razvoj dejavnosti po naseljih
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1)
V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2)
Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometno dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se lahko proizvodna območja načrtujejo predvsem na območju Straže in Zaloga oziroma v njunih vplivnih območjih ter v navezavi na dobro prometno dostopnost (državne ceste, obvoznica, železnica). Na območja za proizvodnjo se praviloma umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti.
(3)
Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinsko središče, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš potmi. V podeželska naselja se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti.
(4)
Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno že namenjena za stanovanja in spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter na območja za centralne dejavnosti. Deli naselja, ki so ustrezno komunalno opremljeni, se lahko prestrukturirajo v območja za centralne dejavnosti. Na območju Straže se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja (večstanovanjski bloki, vrstne hiše, atrijske in prostostoječe hiše ipd.), na preostalih delih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike stanovanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo tudi domovi za starejše občane, kar se zagotavlja na lokacijah, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev in dober dostop do zdravstvene oskrbe.
(5)
V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Dopustne so predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, ki so skladne s shemo prostorskega razvoja naselja, usklajene s prostorsko sliko naselja ter za katere je možno urediti dostop in komunalno opremo. Pod temi pogoji se dopusti razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne storitve, kulturni, vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (ambulante, šole, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. Vse druge dejavnosti, ki so sicer povezane s kmetijskimi ali dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja lesenih izdelkov, vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po predhodni prostorski in okoljski preveritvi načrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju, da imajo zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnost za komunalno opremljanje.
2.5.3 Območja razpršene poselitve
(območja razpršene poselitve)
Na območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala:
a)
razpršena poselitev – vinogradniška območja z zidanicami, hrami, vinotoči, vinskimi kletmi, posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami,
b)
razpršena poselitev izven naselij – obstoječe posamične stanovanjske hiše, gospodarski in pomožni objekti;
c)
posamična razpršena poselitev izven naselij z značilnimi prostorskimi ureditvami, kot so:
-
samotne kmetije in zaselki,
-
kmetijske stavbe ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, lovske preže ipd.),
-
turistični, rekreacijski in športni objekti,
-
objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja ipd.),
-
žage in mlini, ribogojnice v obvodnem prostoru Krke in pritokov,
-
lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi,
-
gostinski objekti izven strnjenih naselij.
(urejanje razpršene poselitve)
(1)
Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.
(2)
Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(3)
Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je treba ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.
(4)
Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.
(5)
Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.
(6)
Izven naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.
(7)
Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ni mogoče zagotoviti usklajenosti med kmetijsko in urbano rabo v naselju. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.
(8)
Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske in druge opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd.).
(9)
Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
(10)
Območja razpršene poselitve so prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. II, na karti Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora.
(razvoj vinogradniških območij)
(1)
Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto, zidanicami, hrami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi stanovanjskimi objekti, samotnimi kmetijami, domačijami in zaselki.
(2)
Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge zunanje ureditve.
(3)
Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in vinskih kleti, oboje ob upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V objektih iz tega člena odloka je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, ki ne omejuje pretežne kmetijske rabe objekta.
(4)
Zgoščevanje pozidave na vinogradniških območjih se dopusti kot zaokrožanje obstoječih skupin stanovanjskih objektov in/ali zidanic ter domačij na dobro dostopnih lokacijah z obstoječo komunalno opremljenostjo ali možnostmi za navezavo na GJI, če se to v prostorskih in okoljskih preveritvah izkaže kot sprejemljivo.
(5)
Zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti se načrtujejo v vinogradniških območjih, če so namenjeni obdelavi vinogradov in sadovnjakov. Za vsako kategorijo objekta je v izvedbenem delu OPN določena minimalna površina vinograda ali sadovnjaka, ki je potrebna za dopustitev gradnje teh objektov.
2.5.4 Razpršena gradnja
(razpršena gradnja)
Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti.
(sanacija razpršene gradnje)
(1)
Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z vključitvijo v naselje, opredelitvijo novega naselja ali opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.
(2)
Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z območji za kompleksno gradnjo.
(3)
Manjša območja razpršene gradnje se vključijo v naselja in opremijo z manjkajočo GJI.
2.5.5 Urbanistično oblikovanje naselij
(oblikovna podoba naselij)
(1)
Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.
(2)
Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(3)
Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
(4)
Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
2.6 Koncept prostorskega razvoja Straže
(koncept prostorskega razvoja širšega območja Straže)
(1)
Za naselje Straža z Vavto vasjo, Rumanjo vasjo in Jurko vasjo se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.
(2)
Nove stanovanjske površine se načrtujejo:
-
zahodno od Straže, kot nadaljevanje obstoječe večstanovanjske gradnje in gradnje hiš v nizih,
-
kot posamezne zapolnitve in manjše širitve v Vavti vasi, Rumanji vasi, Jurki vasi, na Selih, Hruševcu, Dolnji Straži in Straži.
(3)
Straža se še naprej razvija kot močno gospodarsko središče s pomembnimi funkcionalnimi navezavami na druga občinska središča, predvsem pa na Novo mesto. Skladno s tem se zagotavljajo dovolj velike in dobro dostopne ter komunalno opremljene gospodarske cone v Zalogu in Straži, Vavti vasi ter Jurki vasi, in sicer v okviru obstoječih gospodarskih con ter njihovih širitev.
(4)
Na območju gospodarske cone Zalog se umeščajo predvsem gospodarske dejavnosti, ki se preselijo z neustreznih lokacij. Na širšem območju lokacije gradu Breitenau se uredi parkovna površina, ki se lahko funkcionalno naveže na gospodarsko cono od katere se vidno loči z ustrezno zasaditvijo. Gospodarska cona Straža – Novoles se ureja v obstoječih okvirih in preuredi, tako da se omogoči intenzivnejša izraba zemljišč in objektov, mejne površine proti jedru naselja pa se postopno prestrukturirajo v centralne dejavnosti – trgovine, storitve, druge javne dejavnosti. Gospodarska cona Vavta vas (bivši Gorjanci) se nameni proizvodnim dejavnostim; razširi se proti trasi predvidene južne obvoznice, ohranja se zeleni pas med gospodarsko cono in pokopališčem. Gospodarska cona Jurka vas se nameni proizvodnim dejavnostim, razširi in podaljša se proti načrtovani južni obvoznici. Območje opuščenega silosa za hmelj se nameni centralnim dejavnostim.
(5)
Poleg nadaljnjega razvoja gospodarskih dejavnosti se na širšem območju Straže razvija tudi turizem s prostočasnimi dejavnostmi, predvsem v navezavi na reko Krko (kamp in kopališče v Straži, kajakaška steza s spremljajočimi ureditvami, na širšem območju Straže pa dostopi do vode, privezi za čolne, sprehajalne poti ob vodi ipd.), na prireditvene prostore in dejavnosti ter na vinogradniško zaledje Straške gore (pohodništvo, vinske ceste, turizem na kmetiji, izletniške kmetije, vinotoči ipd.). Pri Zgornjem Hruševcu je na območju zaklonilnikov za letala predvidena ureditev območja turističnih in centralnih dejavnosti, tako da se zagotovijo površine za sejmišče, prireditve in različne oskrbne ter v manjši meri tudi obrtne oziroma storitvene dejavnosti, predvsem take, ki se povezujejo z letališko ali s turistično dejavnostjo.
(6)
V Straži se povečata obseg in kakovost območij za družbeno javno infrastrukturo ter trgovine in storitve ter stanovanjske površine za posebne namene (doma za ostarele). Skladno s tem se zagotavljajo zadostne in dobro dostopne ter komunalno opremljene površine oziroma bolje izrabijo obstoječe. S temi dejavnostmi se opremijo predvsem območja jeder in osrednjih ulic v Straži, Vavti vasi, Jurki vasi in Rumanji vasi. Pri osnovni šoli se zagotovijo dodatne površine za dejavnosti, povezane z delovanjem šole, v bližini osnovne šole pa se južno od regionalne ceste umesti dom za ostarele. Jedro Straže se prenovi in uredi kot osrednji javni prostor naselja s prevladujočimi centralnimi dejavnosti, ki se umestijo tudi v severni in zahodni del gospodarske cone Novoles, ki meji na centralni del naselja Straže. Vzdolž osrednje ulice se preuredita obcestna pozidava in obcestni prostor z drevoredom, trgi in drugimi javnimi odprtimi površinami ter tržnico. V jedru Straže se uredi nov koncept ureditev zelenih in drugih odprtih javnih površin z drevjem, ki se ureja kot linearna poteza skozi celotno jedro naselja in kot povezovalni element med različnimi javnimi programi (družbene dejavnosti, stanovanja, gospodarske dejavnosti, kajakaška steza idr.). Poselitev v Straži se omeji na vznožje Straške gore. V Vavti vasi se preuredi jedro naselja v smislu boljše funkcionalne in oblikovne povezanosti z ureditvami jedra Straže (peš povezava, tudi kot varna pot v šolo, poenotene ureditve odprtih površin ipd.).
(7)
V nadaljnjem razvoju Straže se zagotovi ureditev obvozne ceste. Ta je načrtovana kot obvoznica več naselij ob regionalni cesti, tako da se odcepi z regionalne ceste Soteska–Novo mesto, prečka reko Krko, se pri tem naveže na nov potek obvozne ceste proti Dolenjskim Toplicam in se za Vavto vasjo in Jurko vasjo pri Potoku (variantno pa pri Srebrničah) priključi na obstoječo regionalno cesto proti Novemu mestu. Možen potek obvoznice je tudi trasa, ki se od regionalne ceste R2-419/1203 odcepi v naselju Potok in se nadaljuje preko reke Krke do lokalne ceste LC 295050 Cegelnica–Češča vas–Zalog–Straža na levem bregu Krke in predvideva rekonstrukcijo lokalne ceste do Zaloga in nato poteka po trasi predvidne obvoznice Zalog (severno od železniške proge Novo mesto–Straža, južno od naselja Češča vas po levem bregu Krke ter se naveže na zahodno obvoznico in s tem na 3. razvojno os in avtocesto. Vsa naselja na južnem bregu Krke ter jedro Straže se s tem razbremenijo motečega tranzitnega prometa, ki zdaj poteka po ozki cesti skozi strnjene vasi, hkrati pa se pospeši razvoj območij proti jugu (gospodarski coni v Vavti vasi in Jurki vasi). Za preprečitev negativnih vplivov ceste na stanovanjska območja se po potrebi načrtujejo ustrezni protihrupni ukrepi.
(8)
Obstoječe lokalno cestno omrežje se posodobi in ureja v smislu zagotavljanja večje prometne varnosti ter in skladne urbane strukture (predvsem v jedru Straže) ter nadgrajuje v skladu z načrtovanimi širitvami in prenovami pozidave. Uredijo se tudi nove premostitve Krke, površine za pešce in kolesarje ter za mirujoči promet.
(9)
Načrtujejo se ukrepi za zagotavljanje varnosti na območju železniške proge in prehodov in za ureditev železniških postaj.
(10)
Na območju Straža se poleg širitve območij za gradnjo in prenove za načrtovane dejavnosti zagotovi tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.
(11)
Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. II, na karti Koncept prostorskega razvoja Straže.
2.7 Usmeritve za razvoj v krajini
2.7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
(zasnova prostorskega razvoja kmetijstva)
(1)
Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge – živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo. Spodbuja se čebelarstvo.
(2)
Poglavitna dejavnost na območju občine je živinoreja v povezavi s poljedelstvom. Pridelava grozdja in vinogradništvo se razvijata na vinogradniških območjih. Najboljše vinogradniške lege, ki ležijo med 210 in 450 m n.m.v., so v nagibu nad 20% in imajo južno do zahodno ekspozicijo, s spodnjim robom zemljišča pa so 40 višinskih metrov nad lokalnim dolinskim dnom, se dolgoročno ohranjajo kot najboljša vinogradniška območja. Vsa preostala območja vinogradov se zaradi manjših potencialov za pridelavo grozdja obravnavajo kot druga območja vinogradov. Sadjarstvo se razvija na območjih z ugodnimi razmerami za sadovnjake in tudi na vinogradniških legah.
(3)
Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbuja ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Za tovrstne načine kmetovanja so najbolj primerna območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.
(4)
Izboljševalni ukrepi: Zaradi neugodne parcelne strukture se zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi na vinogradniških območjih hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Agromelioracije se lahko izvajajo na celotnem območju občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr. raba v rekreativne namene, ribolov in podobno. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč ter na drugih območjih, kjer se izkaže interes, se izvedejo komasacije ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.
(5)
Usmeritve za kmetovanje glede na omejitve v prostoru: na območju varstva vodnega vira Devetak se kmetijska dejavnost omeji glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov, zato bo ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.
(6)
Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustna samo na obrobju naselij, in sicer na legah, ki niso vidno izpostavljene, tako da objekti ne bodo vidno moteči. Uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo krajinskega vzorca, na teh območjih ni dopustno.
(7)
Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka. Gozd se varuje tam, kjer ima izrazito varovalno funkcijo (strmine, grape). Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja in za posamezne PNR.
(8)
Večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, je dopustno deliti na manjše parcele le pod pogojem, da meri sklenjena površina trajnega nasada vinograda oziroma sadovnjaka minimalno 30 arov. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dovoljen.
(9)
Na območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.
(10)
V primerih prostorske in prometne utesnjenosti se omogoči preselitev kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na površine zunaj strnjenih naselij, skladno s 33. členom (območja razpršene poselitve) tega odloka.
(11)
Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi.
(12)
Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki niso neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, omogočajo pa aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). PIP za umeščanje turizma na kmetiji se presodijo in utemeljijo z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.
(13)
Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih.
(14)
Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo.
(zasnova prostorskega razvoja gozdarstva)
(1)
Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.
(2)
Na območjih z gozdom (zgornji deli pobočij Straške gore, Nove gore in Ljubna, zakraselo območje med Vavto vasjo in Drganjimi seli) se ohranjajo sklenjene gozdne površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa bodo dane razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji.
(3)
Skladno z veljavnimi režimi se bodo ohranjali varovalni gozdovi na Straški rebri, s tem se krepijo varovalne funkcije gozdov, na pretežnem delu gozdnih površin pa se krepijo proizvodni potenciali gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov.
(4)
Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo gozdovi s posebnim namenom Luknja in Brezova reber, ki sta opredeljena kot gozdna rezervata z blažjim varstvenim režimom.
(5)
Na strmih predelih se zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo, pri poseganju v večnamenske gozdove se posege presoja z vidika vplivov na okolje.
(6)
Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopušča predpis.
(7)
Gozdne prometnice: Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih prostorov in ramp, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa se upoštevajo ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest mora v okviru razpoložljivih sredstev potekati selektivno glede na prometno obremenitev.
(8)
Lov in varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena baza za divjad.
(zasnova prostorskega razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti)
(1)
Razvijajo se turistične in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za dvig bivalnih kakovosti. Razvoj turizma temelji na naravnih (ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, kvalitetne prvine naravnega okolja) in ustvarjenih danostih (objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo). Razvoj turizma se spodbuja skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami. Spodbuja se povečanje spektra turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi), kot količinsko (predvsem več nočitvenih kapacitet različnih vrst).
(2)
Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zavarovanih območij. Na območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja za turizem le na delih, kjer je že urejena komunalna in druga infrastruktura.
(3)
Turistične in prostočasne dejavnosti se prednostno razvijajo v dolini Krke (čolnarjenje, kopanje, športni ribolov, sprehajalne in druge tematske poti) in Temenice (predvsem naravoslovni turizem, tematske poti), ter na drugih območjih, kjer so prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti (vinogradniška območja). Tu se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru, pri tem se ohranjajo in nadgrajujejo obstoječe tematske turistične poti in druge ureditve. Na teh območjih se razvijajo različne oblike turizma, skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami.
(4)
Zagotavlja se prednostno infrastrukturno urejanje naselij, v katerih so izražene utemeljene pobude za razvoj turistične ponudbe.
(5)
Ob levem bregu Krke se v Straži uredijo kajakaška steza in površine za spremljajoče ureditve. Ureditve za vodne športe in kopališča se razvijajo na obstoječih kopališčih v naravnem okolju na Krki in na novo urejenih kopališčih na drugih potencialnih lokacijah ter krajih v njihovih vplivnih območjih (npr. ob naseljih in jezovih), ne glede na to, ali gre za javna kopališča ali zgolj za ureditve, ki omogočajo kopanje in druge vodne športe v naravnem okolju. Ureditve kopališč in druge ureditve za rekreacijo ob vodi in na njej se uskladi z ugotovljeno ustrezno kakovostjo voda in z omejitvami zaradi ohranjanja narave in vodnega režima.
(6)
Prostor za kampiranje se uredi v Straži gorvodno od obstoječega mostu na levem bregu Krke, zagotovi se ustrezna opremljenost s spremljajočo infrastrukturo. Omogoči se tudi ureditev manjših tovrstnih prostorov v drugih naseljih ali ob njih.