8. člen
(odmera pristojbine po vrednosti predmeta)
(1)
Za sestavo notarskih listin, zasebnih listin in za plačilo drugih notarskih storitev, pri katerih je vrednost predmeta znana ali se lahko določi, se pristojbina odmeri od vrednosti predmeta, na katerega se storitev nanaša.
(2)
Osnova za odmero pristojbine je prometna vrednost predmeta ob sklenitvi pravnega posla brez odbitka dolgov.
(3)
Notar sme določiti prometno vrednost predmeta ne glede na vrednost, ki jo stranka in drugi udeleženci posla navedejo kot vrednost pravnega posla, če tako navedena vrednost ne ustreza prometni vrednosti. Pri tem notar upošteva vrednost, ki jo je ugotovil za sklenjeni posel pristojni davčni organ, oziroma vrednost, ki jo je ocenil sodno zapriseženi cenilec, oziroma tržno vrednost nepremičnine, ugotovljene na podlagi zakona, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin.
(4)
Osnova za odmero pristojbine pri dvostranskih pravnih poslih, pri katerih obveznosti pogodbenih strank nista enaki, je višja vrednost.
(5)
Pri delitvi skupnega premoženja se kot osnova za odmero pristojbine vzame vrednost celotnega premoženja.
(6)
Za sestavo notarskih listin o gospodarskih pogodbah je osnova za odmero pristojbine v pogodbi določena vrednost predmeta.
(7)
Za sestavo ustanovitvenih aktov družb in drugih pravnih oseb ter za potrjevanje sklepov organov upravljanja je osnova za odmero pristojbine vrednost osnovnega kapitala, pri spremembi osnovnega kapitala pa vrednost spremenjenega osnovnega kapitala.
(8)
Če so predmet pravnega posla vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, se osnova za odmero pristojbine izračuna po borznem tečaju, veljavnem na dan pred sklenitvijo pravnega posla.
(9)
Notarske storitve, ki niso opisane v Prilogi 1 te tarife, se vrednotijo s primerjavo podobnih storitev, ki so ovrednotene v Prilogi 1 te tarife. Pri vrednotenju se upoštevajo tarifne številke za podobna opravila in porabljeni čas ter določbe te tarife.